Otvoritvena slovesnost Ribiškega muzeja Tržaškega primorja
V ribiški vasici Križ pri Trstu se je na včerajšnji prekrasen septembrski dan več sto obiskovalcev – predvsem Križanov, ljubiteljev morja in slovenske kulturne dediščine -, ter več deset uglednih gostov iz gospodarskega in političnega sveta Slovenije in Italije poklonilo zgodovini slovenskega ribištva v Tržaškem zalivu. Uradno je bil namreč po dobrem desetletju od postavitve temeljnega kamna odprt Ribiški muzej Tržaškega primorja. Največje zasluge zanj gredo slovenskima pomorskima entuziastoma, ki sta bila rojena izven naših meja, dolgoletnemu pomorščaku in poznavalcu slovenskega pomorstva in ribištva, Brunu Volpiju Lisjaku ter ladjedelskemu inženirju Francu Cossutti. S številnimi tukajšnjimi zanesenjaki jima je povečini z lastnimi sredstvi in veliko angažiranostjo uspelo ustvariti kulturni hram, ki bo rodovom, ki prihajajo, pripovedoval zgodbo o zgodovini Slovencev; ta se je začela pisati po naselitvi prednikov izza Krpatov prav na tem avtohtonem delu strme obale med Trstom in izlivom reke Timave.
Po besedah direktorja novo odprtega muzeja, Bruna Volpija Lisjaka, so se sanje o kulturnem hramu – o ribiškem muzeju – pred dvajsetimi leti, ko jih je začel sanjati, marsikomu zdele utopične; a sam je verjel vanje, tudi tedaj, ko je moral zaradi bolezni predati svoje začeto delo Francu Cossutti. «Vesel sem, da so se te sanje vendarle uresničile,« je dejal v svojem zaključnem govoru na otvoritveni slovesnosti.
Franco Cossutta, predsednik Kulturnega društva Ribiški muzej Tržaškega primorja, se je zahvalil vsem, ki so prispevali številne razstavne eksponate, izjemno pomembne za muzej; zahvalil se je tudi posameznim finančnim donatorjem, posebno Valentinu Košuti in njegovi soprogi Elizabeti Birsa ter institucijam – Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter deželi Furlanija-Julijska krajina ter nadaljeval: »Življenje tukajšnjega prebivalstva je bilo vedno močno povezano z morjem. Iz arhiva centralne kraljeve pomorske vlade v Trstu leta 1911 je bilo v Križu 198 profesionalnih ribičev. Bili so pravo okostje malega gospodarstva. Trd boj za preživetje, močna ribiška flota, v svetu edinstven lov na tune, peškadorke, ki so nosile navzgor po hribu ulov za nadaljnjo prodajo, bodo vedno v spominu bodočim generacijam. Brez ribiškega muzeja bi vse to počasi utonilo v pozabo. Ribiški muzej bo postal vabljiv kraj mnogim prebivalcem na obeh straneh meje, mnogim strokovnim institucijam in raziskovalcem preteklosti.«
Križani in sam prostor s povečini slovenskim življem na tem delu obale, ki je že tako izredno močno kulturno ter športno povezan, je tako z muzejem dobil še en kulturni prostor, v okviru katerega bo moč organizirati razna predavanja in srečanja. Poleg ribiškega muzeja bo v bližnji prihodnosti opremljena še ribiška hiša, ki bo skupaj z muzejem predstavila bodočim generacijam posebnosti tukajšnjih bivališč. …
Več o dogodku si lahko preberete v naslednji, oktobrski številki Val navtike. VABLJENI K OBISKU MUZEJA!!!
