Intervju – Mojca Studen

Prihaja poletje in z njim morsko veselje, ki ni nujno povezano z navtičnimi užitki. Številni ljubitelji morja tega radi doživljamo tudi pod vodno gladino, med potapljanjem z avtonomno opremo ali na lasten vdih. Svojih prvih prostih potopov se običajno spominjamo še iz otroštva, ko so bili del razigranih poletnih igric. Danes je potapljanje na vdih priljubljena športna disciplina, še veliko več pa je rekreativnih potapljačev, ki v njem iščejo mir, nova spoznanja in potop predvsem vase. Nekaj skrivnosti o pravilnem dihanju, pripravah na prosti potop in napotkov za začetnike nam je zaupala Mojca Studen, dolga leta naša najboljša apneistka, večkratna državna prvakinja in inštruktorica prostega potapljanja po šoli Natalije in Alekseja Molčanova.

Vsi znamo dihati – pa znamo res? Zakaj je pravilno dihanje tako pomembno? Ali Slovenci oziroma »zahodnjaki« na splošno pravilno dihamo in če ne, kako bi morali?

Pranajma kot kraljica vseh vej joge uči pravilnega dihanja, ki ohranja zdravje, krepi organizem in poskrbi za duševni in duhovni razvoj. Enako Qui-gong in Tai-či učita o pravilnem dihanju in pretočnosti energijskih meridianov, po katerih teče življenjska energija či, ki jo vdihujemo. Na Vzhodu se torej že dolgo zavedajo, kako zelo pomembno je pravilno dihanje, na Zahodu je to vedenje večinoma prezrto. Ste vedeli, da z dihanjem dobimo 95 % vse potrebne energije? Saj je logično: koliko časa zdrži človek brez hrane? Brez vode? Brez zraka? V odgovorih na ta vprašanja se skriva pomembnost (pravilnega) dihanja za naše življenje in zdravje našega organizma. Astma, nočne apneje, kronična vnetja in kardiovaskularne bolezni so lahko posledica nepravilnega, običajno plitvega in pospešenega dihanja.

Zdrav vzorec dihanja je v splošnem umirjeno, globoko, sproščeno, diafragmalno (»s trebuhom«) dihanje. Opažam, da Slovenci in »zahodnjaki« dihajo dokaj slabo, zato svoje kliente pogosto učim pravilnega dihanja, da sploh lahko začnejo umirjati svojo prenapeto duševnost …

Torej se pravilnega dihanja lahko naučimo?

Ko se dojenčki rodijo, dihajo pravilno, »s trebuščkom«, umirjeno in globoko, tj. z diafragmo. Skozi življenje zaradi raznih družbenih pritiskov, kot je na primer ideja, da morajo imeti ženske raven trebuh, pa tudi zaradi nosečnosti, kjer je dihanje dejansko omejeno na dihanje s prsnim košem in z rameni, mnoge ženske razvijejo napačen vzorec dihanja. V današnji družbi k napačnemu vzorcu dihanja prispeva tudi kronični stres. Pod stresom zaradi instinktivnega odziva telesa, ki se pripravlja na odziv, tj. boj ali beg, avtomatsko napnemo (zakrčimo) mišice, dihamo pospešeno in plitvo. Psihosocialni stres v moderni družbi dostikrat preide v kronični stres in vzorec dihanja, ki naj bi trajal le kratek čas, v času obrambe ali bega, vendar postane stalni vzorec dihanja. …

Več si lahko preberete v 199. št. revije Val navtika.