Revolucionarna novost iz domačih krajev

Z resničnim veseljem tokrat objavljamo revolucionarno novost, ki bo po našem mnenju precej spremenila del vzdrževanja plovil. Gre za segment večne borbe z obrastom podvodnega dela, ki se v različni intenziteti pojavlja v različnih vodah. Verjetno še najbolj intenzivno v sredozemskem bazenu, kjer je turistična navtika zaradi pogojev plovbe (bližina osrednje Evrope in koncentracije prebivalstva) še največja. Verjetno ni pomorščaka (razen nekaj neizobraženih čarteristov), ki se še ni na takšen ali drugačen način srečal s to problematiko. Veliko pa o tem razmišljamo lastniki plovil in na različne načine iščemo možnosti, kako na različne načine zmanjšati stroške vzdrževanja podvodnega dela, predvsem pa se izogniti tradicionalnemu pomladnemu barvanju podvozja. Ekološko bolj ozaveščeni pa se tudi sprašujemo, kako in s kakšnimi sredstvi zmanjšati onesnaževanje morja s strupi in težkimi kovinami.

Osnova dobrega antifoulinga je namreč še vedno težka kovina – baker (v preteklosti tudi kositer) in pa kemično sredstvo (biocidi, fungicidi), ki skupaj zavirata razvoj favne in flore na podvodni površini plovila, torej trupu in drugih različnih delih: kobilica, krmilo, propeler …

Izum, ki ga trgu ponuja podjetni štajerski ljubitelj morja, g. Miran Žnidarec, se imenuje “slip” (angleško ime se pač poda izdelku, ki cilja na svetovni trg). Gre v bistvu za ponjavo iz sintetičnega materiala, ki objema obliko trupa barke pod njeno vodno črto. Torej nekakšen plašč, ki se obda okoli podvodnega dela trupa in po postopku izsesavanja vode tesno prileže trupu in vsem delom, ki iz trupa štrlijo (krmilo, propeler, krmilo …). Posledica tega je, da se zaradi hermetičnosti zapore do morske vode med ponjavo in trupom ustvari pas, kjer ne uspeva nič, niti rastline niti živali (školjke). Ta sistem zaščite plovil (v malo drugačni obliki smo že videli v tujini za zaščito “Z” pogona na gliserjih) obeta na tem področju revolucijo, saj bo skoraj odpadla potreba po dragih in strupenih premazih. S tem se bodo zmanjšali stroški vzdrževanja, plovila bodo čistejša in bolj hitra, predvsem pa nam bo narava hvaležna, da smo jo prenehali zastrupljati in uničevati življenje v morju z nepotrebno kemijo.

Da to ni zgolj teorija, sem se prepričal ob obisku na barki pri g. Miranu v Istri. Idejo, ki jo je razvil v fazi iskanja rešitve za svojo jadrnico, je testno najprej preizkusil na svoji 14-metrski jadrnici in ko je ugotovil, da deluje, se je odločil to ponuditi na trgu. Dela pa se tudi na tem, da bi sistem tega ekoplašča postal v prihodnosti integralni del plovila, ki bi se po uporabi preprosto spravil v del trupa, toda to je še stvar razvoja. Da pa bo bralcem jasno, kako sistem deluje, kratek opis postopka nameščanja in uporabe.