Nevarne morske poti

»Ko so zadoneli prvi streli, ko so se vsule krogle, preluknjale jadro in se odbijale od jambora, smo vedeli, da možje v dveh čolnih, ki sta se hitro bližala, niso ribiči,« pripoveduje kapitan – lastnik ameriške jadrnice Gandolf – Glouchester. Čeprav je to zgodbo pripovedoval že velikokrat, odkar se je zgodila, je še vedno vidno pretresen ob neprijetnem spominu. Na lepi, 13 metrov dolgi, trdo grajeni jadrnici, že nekaj let jadra z družino po svetu. Tokrat so bili na poti iz Indijskega oceana preko Rdečega morja v Sredozemlje. Nekje na vhodu v Adenski zaliv, ko so jadrali skupaj s še eno ameriško jadrnico, so jih napadli pirati, kakšnih petdeset milj pod jemensko obalo. Nekaj zakrinkanih razbojnikov s puškami v rokah. »Nisem navajen, da se predajam kar tako … brez boja. Zakaj pa mislite, da vozim s seboj pihalnik? Vedel sem, da imajo tudi na sosednji jadrnici avtomatsko orožje. S prvim strelom sem zadel napadalca, ki je padel v vodo, drugi se je ranjen zvrnil po čolnu. Potem so žvižgale krogle na vse strani. Nekaj njih je preluknjalo bok jadrnice, a visoko nad vodo, tako da se nismo potopili. Po kratki borbi pa so pirati le spoznali, da jim ne bo uspelo. Odnehali so in odbrzeli proti obali.«

To je le ena izmed resničnih zgodb, ki se je srečno končala. Navadno pa jadralci niso oboroženi in se piratom ne upirajo. Tudi nima smisla; kdor straši z orožjem, je že na hitri poti za nebesa. Dvignejo roke in nemo gledajo, kako jim razbojniki ropajo barko, pobirajo denar in vse količkaj vredne predmete. Ko je obisk končan, so lahko srečni, da so še živi in v enem kosu!