Fige

Jesenskih jadranj se ne veselim samo zaradi najugodnejših jadralskih razmer, temveč tudi zato, ker je to čas fig. Že ko si odtrgam eno zrelo figo, mi ta slastni, sočni in aromatični sadež pričara enega najlepših okusov Sredozemlja. Nič čudnega, saj je kot takšen že tisočletja eden izmed njegovih najmočnejših simbolov.

Figa je sadež na istoimenskih srednje velikih grmih ali drevesih, ki zrastejo v višino tudi do 10 metrov. Poznamo veliko sort fig, v osnovi pa jih delimo na tiste, ki rodijo enkrat v letu (enorodne) in tiste, ki rodijo dvakrat letno (dvorodne). Pridelek prvega rodu nabiramo v drugi polovici junija in prvi polovici julija, pridelek drugega rodu pa avgusta in vse do nastopa hladnega vremena v oktobru. Večino kakovostnih sort pridelovalci obirajo v septembru. Svetovna proizvodnja fig znaša1.500.000 ton letno, od tega pa več kot 80 % fig proizvedejo v Sredozemlju. Največji proizvajalci so Turčija, Grčija, Italija, Alžirija, Maroko in Španija. Po oljkah so fige najbolj razširjene ob vzhodni obali Jadrana. Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji pridelamo okrog 60 ton fig letno.

Vrste fig

Po svetu raste več kot 150 vrst jedilnih fig, z divjimi figami pa ta številka naraste na okoli 600. Najbolj znane vrste so black mission, kadota, calimyrna, brown turkey, figa iz Marseilla, Bellonnes in Adriatic.

V slovenskem primorju raste okoli 20 vrst, najbolj cenjeni pa sta petrovka svetlo zelene barve in vijoličasta miljska figa, ki je pri nas tudi najbolj sladka sorta. Nekateri fige preprosto ločujejo tudi po barvi notranjosti, ki je lahko bele, črne in rdeče barve, ter po barvi lupine, ki variira med zeleno, zlato, rjavo in temno vijolično barvo.

V Sloveniji pri poimenovanju fig vlada precejšnja zmeda, saj imajo nekatere sorte več imen, da pa bo zmeda še večja, smo ponekod različnim sortam nadeli enako ime.

V naših nasadih sta najbolj zastopani že omenjeni petrovka in miljska figa, ob teh pa še matalon in črna petrovka, nekoliko manj pa flazana, zelenka, belica, lašica, cikulina in zuccherina.