ČEZ MORJE NA NEPOZNANI DALJNI VZHOD 2. del
Po zatrtju Boksarske vstaje na Kitajskem so zahodne imperialistične sile v zahvalo za sodelovanje v bojih na Kitajskem Avstro-Ogrski leta 1902 dodelile majhno koncesijsko cono v Tianjinu, kjer so imele svoje cone tudi druge evropske velesile. Na ozemlju, ki je merilo manj kot 1 km2, je Avstro-Ogrska odprla svojo šolo, bolnišnico, zapore, vojašnico in konzulat. V njej je obdržala tako kot v Pekingu tudi mornariški odred. Odtlej so avstro-ogrske vojne ladje še pogosteje plule v Vzhodno Azijo, kjer so ščitile interese države in njenih državljanov.
V letih 1904–1905, v času rusko-japonske vojne na Kitajskem in v Koreji, sta bila s torpedno križarko Kaiserin Elisabeth v Vzhodni Aziji mornar Karl Mraz iz Brežic in nižji podčastnik Zvonimir Ožegović von Barlabaševec. Slednji je s potovanja poslal okoli 30 razglednic mornariškemu kuratu Ivanu Koršiču iz Solkana, ki je tedaj služboval v glavnem vojnopomorskem oporišču v Pulju. Leta 1905 je s torpedno križarko Franz Jospeh I. v Vzhodno Azijo odplul mornar Karol Križman iz Pridvora pri Kopru. Med letoma 1907 in 1909 pa sta bila s torpedno ladjo Leopard v Vzhodni Aziji intendantski častnik Viktor Kristan iz Šentvida pri Stični in nižji podčastnik Martin Toplak iz Podvincev pri Ptuju. Oba sta za seboj pustila spomine na potovanje, iz katerih je razvidno, da sta si z velikim zanimanjem ogledovala tuje kraje in opazovala domačine ter njihov način življenja….
Več si lahko preberete v 227. št. revije Val navtika
