SPOMLADANSKI ROKENROL NA »MELURI«

Gremo tokrat na Meluro. To je manjše ribolovno območje, 20 navtičnih milj jugozahodno od Porerja. Predel notranjih hrvaških voda oziroma teritorialnega morja in del, ki sega v Zerp. Področje, kjer je na peščenem dnu nekaj kamenja,skalnatih plošč in kotanj, pa se riba rada zadržuje tam. V glavnem, to populacijo tukaj na Meluri radi »redčijo« puljski kočarji. Pa ne samo puljski, nekaj bark srečujem z Lošinja in tudi iz zahodne Istre (Poreč, Rovinj, Novigrad in Umag). Koče s svojimi mrežami, ki jih vlečejo po morskem dnu, ravno prav »orjejo«, da se vedno nekaj hrane najde za belo in plavo ribo. Od belih so tukaj škarpine, kovači, kokoti oz. lastovice, pajki, nekaj hobotnice in folpov, od plavih pa prevladuje tuna. In za to smo tukaj. Trije kapetani, vsak na svojem področju, a danes združeni v ribolovno elito, kisi veliko obeta. Hočevar, »stara sablja« Val navtike, in Klemen, izkušeni skiper se ogrevata z rezanjem sardelic za hranjenje tune, jaz kuham pozen zajtrk. Včeraj smo namreč proslavljali to, da smo zdravi in še vedno mladi, pa se je zavleklo in so se zjutraj bili težki boji kdo kuha kavo. Imeli pa smo pravi morski večer na Tureti, to je bivša plivarica, sedaj rompon, ribiška barka iz Pulja, kjer se zadnje čase družimo. Preden gremo na odprto morje za 3 dni, se je potrebno dobro okrepčati, zato smo kuhali kolikor smo imeli surovine. Ribiči so iz morja »privlekli« kapesante, trilje,mole, osliče, sipe, patarače, čače (bežmek) in folpe …

Več o kulinaričnih dobrotah si lahko preberete vmarčevski izdaji revije Val navtika 247.