Spet okoli Sveta

Presneto, komajda se kaj premikam proti severu, pa bi se moral umakniti med 39 in 40o … V petek naj bi pred menoj spet nastala depresija. Jem odlično kosilo: tasmanski fižol iz pločevinke, dve žlici chakalake in špagete. Super … Polovico si pustim za večerjo. Za zajtrk sem imel tuno s čebulico in prepečencem. Ko tole pišem, poslušam žvižganje vetra in grmenje valov … Od kod le se jemlje ta veter? Imam pa z vremenom res smolo … tako kot sem imel na severu Nove Zelandije srečo. Zlobni mi je nastavil depresijo pri Chatamih, da sem se moral boriti, da me ne vrže na plitvine, potem mi je poslal fronto. Sedaj je tu še ena fronta, v petek pa naj bi dobil spet depresijo. No ja, tisti dobri “odbija udarce” … Pri Chatamih sem se uspel izvleči, med viharji počasi le napredujem proti severu in na barki še vedno vse dela … z menoj vred … Sedaj jo Lunatic z osmimi boforji v krmo brez glavnega jadra in z malo genove veselo reže s štirimi vozli … Glavno jadro je zvito in privezano na bum. Ga vsaj ne obrabljam, še dolgo bo moralo služiti.

VSE ŠKRIPLJE, VSE CVILI In sedaj pogled ven in potem brati Talibane. Knjigo o njih prebiram že nekaj dni. To čtivo bi marsikomu priporočil … predvsem tistim, ki bi hoteli Turčijo videti v EU. Tam na podeželju ni bistveno boljše … in nič ne kaže, da kdaj tudi bo! Sicer pa pri krmilu nabija in včasih hoče celo cviliti, tako bolj na glas, “tuleče” … Zmetal sem vse iz zadnjega prekata, šel vanj, pa nisem opazil nič strah vzbujajočega … Telovadim redno, včasih tudi dvakrat dnevno. Začel sem “teči”, 1.115 poskokov pri vratih naredim. Dobro dene. Danes opoldan sem bil na 41o10`S 168o02`E. Na Hornu naj bi bil čez dva meseca. In potem je vso noč v glavnem bonaca. Zato pa je valov mrtvega morja kolikor hočeš. Lunatica premetava kot ping-pong žogico … Vse škriplje, vse stoka … Krmilo daje od sebe zvok, kot bi kdo jokal: U … A … U … AHHH. U … AHHH …