Poletne nevihte, tornadi in strele
Poletje je pred vrati in veliko nedeljskih kapitanov se bo v kratkem odpravilo na krajše ali daljše plovbe. Poleg hrane, pijače in dobre volje pa se je potrebno pripraviti tudi na nenadne vremenske pojave, ki so po subjektivnih ocenah čedalje pogostejši in tudi bolj siloviti. Ali bo to poletje tudi takšno, bomo ocenjevali jeseni. Da pa ne bomo ocenjevali škode, se moramo pripraviti tudi na te možnosti. Delno z znanjem, informacijami, delno pa tudi z dodatno opremo.
No, pa pojdimo po vrsti.
Nevihta s strelami in grmenjem sodi na morju med najmanj priljubljene dogodke, saj so pogoji plovbe izjemno težki in tudi nevarni, če se plovilo nahaja v bližini privetrne obale. Poleg vetra in valov pa nevarnost povečuje še elektrika, ki se ob oglušujočem grmenju spušča v morje v obliki strel. Fizikalno je ta pojav izjemno zanimiv in buri različne misli. Od tistih, ki to radi opazujejo in jim to pomeni bodisi umetniški užitek, raziskovanje ali pa pristen stik s podivjano naravo, pa do tistih, ki jih v takšnih trenutkih zagrabi panika ter odložijo vse in se umaknejo v skriti kot, kjer počakajo, da gre nevihta mimo.
Da bo razumevanje pojava strele bolj jasno, pa nekaj obnovitvenega znanja o tem čudovitem naravnem pojavu. Ob gibanju atmosfere, ki je najizrazitejše v času intenzivnih padavin, prihaja do odnašanja elektronov iz srednjih plasti ozračja v morje oziroma zemeljsko površino. Zaradi tega nastane postopoma ali hitro izjemno velika razlika v količini elektronov in oba pola težita za tem, da se ta potencial izenači. Seveda pa vmes ni primernega vodnika, ki bi povezal oba pola in omogočil pretok elektronov in se zaradi tega medsebojni potencial povečuje do te mere, da doseže stopnjo, ko pride do povezave med obema poloma skozi zrak brez vodnikov. Vemo pa, da je zrak izjemno slab prevodnik električne energije in si je težko predstavljati, kakšna energija je potrebna, da se skozi zrak povežeta pozitivni in negativni pol. Dodatno pripomore k večanju potencialov pozitivnega in negativnega še razdalja in prav strela, ki jo vidimo in tako z veseljem opazujemo, je trenutek, ko je med obema poloma prišlo do »brezžične« povezave in izenačitve potencialov. Običajno je moč te energije med 25.000 in 200.000 amperov.
Koliko je to nevarno za plovila, so strokovna mnenja deljena, so pa v manjšini tisti, ki zagovarjajo izključenost plovil in omenjajo nevarnost samo posrednih vplivov. Res je srečanj strele s plovili izjemno malo, pa se to kljub temu občasno zgodi in dokaže, da nevarnost obstaja. Številčno pa je več poškodb zaradi posrednih udarov strele v bližini plovila, ko pride do razelektritve in se del električne napetosti prenese preko ozemljitve na barkah na inštrumente in druge električne naprave.
Zagovorniki minimalne nevarnosti trdijo, da je vsako plovilo na morju le ovira pri izenačitvi potencialov, pri čemer pa pozabljajo, da je eden od odločilnih dejavnikov pri tem tudi razdalja med obema poloma. Krajša je, manj energije bo potrebno oziroma prej bo prišlo do izenačitve. To pomeni, da plovilo (predvsem jadrnica z visoko štrlečim jamborom) lahko predstavlja le podaljšano ročico – elektrodo zemeljske površine, preko katere lahko pride do izenačitve potencialov. Razlika med kopnim in morjem je v tem, da predstavlja morje enakomerno površino in enakomerno razdeljen potencial, medtem ko je kopno bolj razgibano in so potenciali zelo različni, odvisni tako od prevodnosti tal kakor tudi od izpostavljenih delov. Zato tudi pregovor, da strele udarjajo v najvišje vrhove …
