Otok Pag – 2. del

Čeprav je narava otok Pag naredila enovit in enkraten, so ga ljudje skozi stoletja delili na koščke in cefrali. Iz nekakšnih zgodovinskih razlogov, ki segajo vse do 11. stoletja, je pravzaprav nenavadno dejstvo, da je otok na več načinov razdeljen še danes. Pag je edini hrvaški otok, ki je razdeljen na dve županiji. Severni del otoka z mestom Novalja pripada Ličko-Senjski županiji, južni del z mestom Pag, občino Kolan in občino Povljana pa Zadrski županiji. Prebivalci zgornje polovice so po mentaliteti, krajevnih običajih, po narečju in narodni noši bližje Primorcem, otočanom z Raba in Krka, prebivalci spodnje polovice pa Dalmatincem. Novaljska župnija pripada nadškofiji s sedežem na Krku, verniki iz mesta Paga in spodnjega dela otoka pa imajo višje pastirje v Zadru. Kulturno in turistično središče otoka Paga je mesto Pag, čeprav ga Novalja vsaj v turističnem smislu dohiteva. Med uradnimi sogovorniki iz mestec Novalja in Pag sem zaznal nekakšno rivalstvo, a se oboji s preprostimi ljudmi vred strinjajo, da jim takšna nenavadna delitev otoka dela precej preglavic in da je nesmiselna. Pa pustimo politiko in otoške zdrahe, raje si poglejmo rivalski mesti in še kakšno od 24 naselij s popotniškimi očmi. Prebivalstvo v glavnem živi v naseljih ob obali, največje mesto na otoku je mesto Pag, pod čigar upravo sodijo naselja Bošana, Dinjiška, Gorica, Kolan, Kolanjski Gajac, Košljun, Miškovići, Mandre, Smokvica, Stara vas, Šimuni, Vlašići in Vrčići. K Novalji pa sodijo Metajna, Zubovići, Kustići, Vidalići, Caska, Gajac, Stara Novalja, Potočnica, Jakišnica in Lun. Plovba okoli otoka

Obala Paga je zelo razvejana, številni zalivi pa so primerni za sidranje. Obala ob Velebitskem kanalu je strma in povsem gola ter zelo izpostavljena burji, jugozahodna obala pa nizka in ponekod poraščena. Po zadnjih meritvah veter piha po otoku kar 350 dni na leto. Najbolj zastopana vetrova pa sta burja in maestral. Vsem, ki se bodo prvič podali na plovbo okoli otoka, priporočam, da pred plovbo in tudi med njo skrbno prisluhnejo vremenskim napovedim in opozorilom. Vreme okoli Paga zna biti nestanovitno, burja, ki lahko hipoma prihrumi z Velebita, pa lahko udari nenadoma. Če se otoka lotimo z jugozahoda, zaplujemo najprej v kanal Nova Povljana, kjer med bojami, ki označujejo plitvine, zaplujemo v Ninski zaliv. Nato plujemo mimo morskega prehoda med rtoma Prutina in Jasenovo, kjer moramo pluti med rdečo bojo na levi in zeleno bojo na desni. Plovni prehod je širok 300 m. Ponoči iz Ninskega zaliva zavijemo v prehod šele, ko zagledamo rdečo luč svetilnika na rtu Prutina. Nato preko globokega zaliva Stara Povljana in mimo otočka Mišnjak na desni zaplujemo v Ljubački zaliv, kjer lahko prenočimo v vasi Vlašiči ali sosednjem zalivu v vasi Miškoviči ali Dinjuška. Pot okoli otoka nas nato dalje pelje skozi Ljubačka vrata, kjer je otok povezan s celino. Prehod je označen z rdečim svetilnikom na rtu Fortica in zelenim svetilnikom na rtu Oštrljak. Ko plujemo skozi prehod, moramo ponoči upoštevati tudi svetilnik z belim bliskom na rtu Tanka nožica. Prehod je izredno izpostavljen burji, ki jo tod meša tako, da lahko piha iz različnih smeri, povzroča pa križne valove. Morski tok je v prehodu po navadi 1 vozel, dosega pa lahko tudi 3 vozle. Prehod je širok slabih 300 m, pozorni pa bodite na plitvino ob rtu Tanka nožica. Pod mostom lahko brez posledic plujejo le plovila, nižja od 30 m. Slišal sem, da je prehod jadrnicam dovoljen samo podnevi. Opozorilo: pri prehodu skozi vrata vas lahko presenetijo tudi plovila, težja od 50 BRT in vlačilci, ki morajo pred prečkanjem vrat druge barke opozoriti z enim dolgim znakom s sireno ali piščalko. Če se v tem trenutku nahaja v prehodu drugo plovilo, mora odgovoriti s štirimi kratkimi zvočnimi signali. To pravilo ne velja v primeru megle, takrat veljajo splošna pravila o izogibanju trčenja na morju. V Paški zaliv zaplujemo skozi Paška vrata, ki so označena s svetilnikom (beli blisk) na rtu Krištofor in svetilnikom na rtu Sv. Nikola z rdečo svetlobo. Prehod je širok okoli 800 m, plovba po njem je otežena v času, ko piha močna burja, ki lahko povzroči morsko meglico in velike valove. V Paškem zalivu lahko pristanete ali sidrate v veliko zalivih ali ob plažah ter v mestu Pag, do katerega vodi 50 m širok in do 4,5 m globok plovni kanal. Pot iz Paškega zaliva se ob otoku nadaljuje po Velebitskem kanalu, kjer bodite ob zmanjšani vidljivosti pozorni na trajekt, ki pluje med celino (Prizna) in otokom Pagom (Žigljen). Iz Velebitskega kanala zaplujemo ob Zalem rtu v Paški kanal, kjer smo še vedno zelo izpostavljeni burji. V primeru premočne burje se lahko na varno zatečemo v zaliv Stara Novalja. Burji smo izpostavljeni vse do rta Lun, ko pa tega obplujemo, je vožnja ob otoku naprej, tja do Novalje, »mila majka«. Zaključek

Obiske otokov in plovbo ob njih si po navadi zapomnimo po naravnih lepotah, dobrih ljudeh in majhnih dragocenostih. Pri Pagu pa ta trditev, vsaj zame in za soprogo, ne drži. Ob dobrih ljudeh in divji lepoti sva ga doživela kot v morje položeno kamnito čipko, v katero so vtkani samotni zalivi in plaže. Čipko, ki diši po dobrem siru, okusni jagnjetini, baškotinih in starinskem vinu. Pravzaprav vedno bolj verjamem, da prav vse to na otok občasno privablja tudi skrivnostne marsovce.