Intervju: Tone Partljič – morje me postavi, kamor spadam

Tone Partljič, vešči portretist rodne Štajerske, Pesnice in Drave, Maribora in njegovih znanih in manj znanih meščanov, komediograf, ki zna nasmejati še tako zateglega bralca, je tokrat s priostrenim peresom popisal Otok, ki ga nezadržno privlači že več kot petintrideset let. V zbirki novel Ljudje z Otoka, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina, skozi zgodbe otočanov v svoji značilni govorici, polni človečnosti in iskrivosti orisuje življenje na koščku zemlje, ali bolje rečeno skalovja, a tudi travnikov za ovce, vrtov, oljk in cvetja sredi morja, ki mnogo daje, a še več jemlje. Otok in njegove prebivalce spremljamo skozi različna časovna obdobja, v katerih domačini in prišleki odhajajo in se vračajo, prevzeti z usodno privlačnostjo morja, ki jih neusmiljeno zaznamuje. Skozi zgodbe, ki so prej temačne kot vedre, a vendar bralcu uspejo izvabiti smeh, spoznavamo tudi avtorjevo prvinsko strast do morja, za katerega pravi, da je »od vseh nas, torej je tudi malo moje«.

Rojeni ste ob reki Pesnici, večino življenja živite ob reki Dravi, zadnja v vrsti vaših knjig pa razkriva, da že desetletja veliko časa preživljate ob morju, ne le poleti. Je voda vaša posebna fascinacija?

Vidim, da nekatere ljudi veseli, če sedijo ob ognju in brskajo po žerjavici ali sedijo na skali na vrhu kakega tritisočaka in potem uživajo v razgledu. Mene od malega privlači voda – toda ne v kopalnici. Tudi očeta je in brata, ki je bil celo mornar na trgovski čezoceanki, ko je obstajala še Splošna plovba Piran. Lani sem napisal roman, »odo« svoji rodni Pesnici, a ne le vasi, še bolj pravzaprav rečici Pesnici…

Več si lahko preberete v dvojni izdaji revije Val navtika, julij-avgust, št. 258.