Avtorji Prispevki odTaja

Taja

0 PRISPEVKI 0 KOMENTARJI

Val 269

Čeprav je bil Benjamin (po špansko se izgovori Benhamin) mlad fant, je bil trd pogajalec. Običajno si na potapljaških barkah pri vodji odprave kot fotograf uspem izboriti boljšo pozicijo, kot jo imajo drugi potapljači, ki hodijo v vodo samo gledat, a pri Benjaminu sem bil manj uspešen. Temu je botroval še splet drugih okoliščin, ki so neugodno vplivale na potek cele odprave.

Takoj po vkrcanju na barko Sea Escape v Ensenadi v Mehiki nas je Benjamin sklical na sestanek v osrednjem salonu. “Verjetno ste videli tisti video, kjer je manjši morski pes po nesreči zlezel v kletko Solmarja V?” je bil začetek njegovega govora. “Zaradi tega imamo zdaj vsi probleme in zaradi tega se bomo strogo držali pravil.” Laik bi morda pomislil, da je morski pes poškodoval potapljače v kletki, a ujeti morski pes ima čisto druge probleme, kot pa gristi nekaj, kar ni njegova hrana! Problem je bil v tem, da je veliki beli morski pes strogo zaščitena vrsta, na posnetku pa se je videlo, da se je žival pri reševanju iz kletke malo poškodovala in krvavela iz škržnih rež. V kletki je bil takrat le en potapljač, ki jo je po rešitvi morskega psa popolnoma brez poškodb zapustil. …

Sea Escape ima dve kletki in hitro se je izkazalo, da je ena precej boljša od druge. Boljša kletka ima svoje plovce in je z barko povezana z nekakšnim gibljivim mostom. V valovih se bistveno manj guga, ker most kompenzira za nihanje barke. Poleg tega je zaradi mostu postavljena približno en meter bolj ven, kar omogoča ljudem v njej precej boljši razgled.

Druga kletka je togo vpeta na krmo barke. Ko valovi zanihajo barko, se to zaradi njene velikosti na njej ne pozna veliko, kletka pa lahko pri tem skače gor in dol tudi do meter visoko, kar močno otežuje opazovanje in še posebej fotografiranje. Poleg tega je delno zastrta od desne kletke, ki ji zakriva razgled.

Na barki je bilo šestnajst gostov. Benjamin nas je razporedil v skupine po štiri in vsaka skupina naj bi bila po 40 minut v kletki in 40 minut zunaj. Vsakič naj bi šli v drugo kletko, v sami kletki pa naj bi rotirali. S tem bi imeli vsi popolnoma enake možnosti za opazovanje. V teoriji se to sliši zelo lepo, a kaj ko imamo zelo različne potrebe. …

Več si lahko preberete v 221. št. revije Val navtika.

Val 269

Ekipa RC44 »Team Nika« s (štirimi) Slovenci v glavnih vlogah na palubi in na kopnem je osvojila že drugi naslov svetovnih prvakov v treh sezonah! Če prištejemo še naslova, ki ju je leta 2013 in 2016 osvojila jadrnica Igorja Laha, pomeni, da se v družbi najboljših jadralcev sveta Slovenci odlično znajdemo!

 Glede na izostanek mojega pisanja, naj se najprej bralcem (in uredništvu) opravičim in obljubim, da bom v prihodnje bolj »reviji prijazen« ter dosleden in bom svoje doživljanje regat prenesel na papir pravočasno ter besedilo uredniku dostavil pred oddajo revije v tisk.

Naj za začetek povem, da je v letošnji sezoni format regat razreda RC44 nekoliko spremenjen, predvsem v interesu privabljanja novih ekip (nič več dvobojevanja) ter delno tudi v interesu zmanjševanja proračuna (omejeno število dni treningov in samo 4 dnevi regat), čeprav si upam z gotovostjo trditi, da je razred RC44 eden najbolj »ekonomičnih« glede na nivo regat, kakovost flote oz. izbor življenjepisov, ki jadrajo na teh karbonskih lepoticah. Če bi uporabil izraz »value for money«, bi bilo to razmerje izredno visoko.

Treningi in uradna trening regata

Kot sem že omenil, se je format regat v tej sezoni nekoliko spremenil in s tem tudi število dni treningov. Pred uradnim treningom je dovoljen samo en dan prostega treninga, v sredo pa regatni odbor izpelje več štartnih procedur ter 2 do 4 kratke regate.

Ker nas letos kot spremljevalni čoln na regatah spremlja nov model gumenjaka VSR 6.45, zamišljen in izdelan v Sloveniji prav za takšne jadralne razrede, sem ga na dolgo pot popeljal v spremstvu sovoznice – hčerke Sare, ki se nam je pozneje pridružila tudi na treningu. …

Več si lahko preberete v 222. št. revije Val navtika.

Val 269

Manca Notar je Sloveniji priborila zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v supanju oziroma stoječem veslanju na deski, v disciplini šprint na 200 m, medtem ko je preizkušnjo na 20-kilometrski razdalji končala na odličnem desetem mestu. Reprezentance se zdaj selijo v Vorupoer, kjer bodo na sporedu še tehnične discipline.

Na razdalji in v šprintu so se najboljši na svetu pomerili v Köbenhavnu, tehnična dirka in SUP surfanje pa se bosta odvijali v mestu Vorupør, na danski zahodni obali, ki mu surfarji radi pravijo tudi mrzli Havaji.
21-letna Škofjeločanka je bila na svetovnem prvenstvu hitrejša od vse konkurence. V finalu šprinta na 200 m je več kot prepričljivo premagala drugouvrščeno Francozinjo Amandine Chazot in tretjeuvrščeno Američanko Jade Howson. V moški konkurenci je zmago osvojil domačin Casper Steinfath.

Manco Notar sem sicer prvič srečal pred leti na surferskem tekmovanju Piranja v Piranskem zalivu, ki ga prirejajo Piratovci. Že takrat so o njej govorili v presežnikih, predvsem pa o uspehih, ki jih je dosegala v tujini. Podrobneje sem to odločno dekle, ki ve, kaj hoče od življenja, spoznal preko intervjuja, ki sem ga opravil z njo in je bil pred časom objavljen v eni izmed številk Val navtike.

Manca izhaja iz družine zagnanih windsurferjev, zato je večino svojega prostega časa že v najzgodnejšem otroštvu preživela na morju, na vetrovnih točkah. ….

Več si lahko preberete v 222. št. revije Val navtika.

Val 269

Čeprav redno spremljamo njune nastope in se veselimo uspehov (ali pa ju vzpodbujamo, ko jima gre slabše), pa je že kar nekaj časa minilo od našega zadnjega daljšega pogovora in bron z nedavnega svetovnega prvenstva v Grčiji je bil za to pravšnji povod. Tina Mrak in Veronika Macarol, naši olimpijki na ženskem dvosedu 470, sta iskreno in brez dlake na jeziku spregovorili o odločitvi za naslednji olimpijski nastop v Tokiu ter o vseh tistih sočnih podrobnostih, za katere običajno v športnih poročilih ni časa, a so še kako pomemben del njunega vsakdana.

Po prihodu iz Ria sta si vzeli nekaj časa za razmislek, potem pa sprejeli odločitev, da nadaljujeta. Kaj je pretehtalo?

Veronika: Pred Riom sem bila skoraj sigurna, da bova po olimpijskih igrah s Tino končali. Štiri leta pred Riom so bila zelo naporna. Ko je zelo težko, včasih tudi pomisliš, da bi najraje vse pustil. Vendar sva vztrajali. Rio pa je bil za naju nekakšna prelomnica. …

Tina: Ja, po prihodu iz Ria sva si res vzeli čas za razmislek, bilo je nekaj negativnega priokusa, saj je bila medalja dosegljiva in po diskvalifikaciji so se nama sanje podrle. Še toliko težje je bilo po zmagi v regati za medalje in ko sva prišli domov, res nisva vedeli, kako naprej. …

Beseda ali dve o vajini prvi medalji s svetovnega prvenstva?

Veronika: Že dolgo sva si želeli na svetovnem prvenstvu stopiti na stopničke. Večkrat sva bili že blizu medalje in končno nama je uspelo. Celoten teden sva bili med prvimi tremi posadkami in regata je bila res zelo naporna, tako da se potem medalje še toliko bolj veseliš.

Tina: Stati na stopničkah na svetovnem prvenstvu … mislim, da so se mi iskrile oči. Vsi trije smo bili neizmerno zadovoljni in upam, da bo takih trenutkov v prihodnje še veliko. Regata je bila predvsem psihično zelo naporna, vsak dan smo več ur čakali na veter, na koncu ga je bilo pa dovolj, da smo izpeljali vse plove.

Več si lahko preberete v 222. št. revije Val navtika.

Val 269

Ugibanj o naslednjem podvigu Petra Burlinga je od sredine avgusta konec. Udeležil se bo najtežje jadralne dirke okoli sveta, Volvo Ocean Race, in to z nizozemsko ekipo Brunel. Leta 2015 drugouvrščena jadrnica tokrat računa na nič manj kot zmago, 26-letni Burling pa na edinstven primat – postati prvi jadralec z osvojeno olimpijsko medaljo, Pokalom Amerike in oceansko krono.

Ko je 9-letni Peter Burling na koncu šolskega leta domov prinesel album z likovnimi izdelki, je oče nemo zrl v sinova umetniška dela. Za razliko od ostalih otrok, ki so iskali navdih v domačem okolju, je Peter risal 18-čeveljskega skifa. Umetniške žilice ni imel, saj je bil kosnik dolg kot cela jadrnica, so pa zato kmalu prišli do izraza njegovi odlični športni geni.

Tisto poletje je namreč z optimistom prvič nastopil na državnem prvenstvu, na katerem je dve leti pozneje tudi zmagal. Nato je presedlal v 420 ter pri 16 letih osvojil naslov svetovnega prvaka. Na prigovarjanje znancev je športno kariero nadaljeval v dvosedu 470, kjer je moči združil s Carlom Evansom. Motiviran in lačen novih dokazovanj je dvanajst mesecev po premierni predstavi že brazdal gladino olimpijskega polja v Pekingu, kamor je pripotoval kot najmlajši jadralski reprezentant v zgodovini Nove Zelandije.

Istočasno je uspešno zaključil srednjo šolo, čeprav je bil v zadnjem letniku pri pouku prisoten samo 20 tednov. Akademska pot ga je nato vodila v študij mehanskega inženirstva, športna pa v razred 49er, kjer sta si z Blairom Tukom tlakovala pot do olimpijskih bogov. Po srebrnem odličju v Londonu 2012 sta naslove osvajala kot po tekočem traku ter leta 2016 svoj kultni status utrdila z zlato medaljo v Riu. A to še zdaleč ni bil njun vrhunec. Burlingova zvezda je najmočneje zablestela po zmagi ekipe Emirates Team New Zealand na letošnjem Pokalu Amerike.

Več si lahko preberete v 222. št. revije Val navtika.

Val 269

Podjetje As Boats ponovno polni svoj salon ter vabi navtične navdušence, da si ogledajo plovila proizvajalcev Beneteau, Four Winns in Prince. Od oktobra si v njihovem salonu lahko ogledate nova plovila uveljavljenega italijanskega proizvajalca plovil Italmar, in sicer modele Italmar Open 16.50, Open 17, Open 19, WA 20 Plus ter Cabin 22. Več informacij najdete na spletni strani uvoznika AS BOATS d. o. o.
www.as-boats.si

Val 269

Navtična razstava v Genovi je sledila »velikemu poku« na francoski rivieri in predstavitvi številnih novosti ladjedelnic, katerim ni in ni bilo konca. Pa vendar je tudi v Genovi nekaj blestelo kot zvezda severnica na nebu, nekje sredi temne noči dajalo luč in upanje italijanski navtični razstavi, nekoč ponosu ladjedelnic z Apeninskega polotoka. Suzuki je svojo premiero privarčeval za Genovo in v velikem otvoritvenem slogu z mičnimi manekenkami in testnimi vožnjami s kar osem plovili na voljo, blestel kot še nikoli.

Genova je morala sprejeti poraz pred navtičnim festivalom v Cannesu, ki je tudi letos pokal po šivih. Že nekajletna težava s privabljanjem razstavljavcev v Genovi ni le odraz ukrepov finančne policije in preiskovanja izvora denarja, temveč v tihem boju med dvema italijanskima navtičnima združenjema. Genova je po svojih razstavnih kapacitetah daleč pred Cannesom, saj je v najboljših letih gostila več kot 2000 plovil. Težava se vleče že od kriznih časov in povzroča neskladja med dvema italijanskima navtičnima združenjema, ki vlečeta vsako na svojo stran…

Jadrnice v središče pozornosti

Osrednji prostor, kjer so bile najbolj zveneče blagovne znamke motornih plovil, so zasedle jadrnice: tiste dražje v sredini, druge, manjše ladjedelnice na obrobju, a še vedno v osrednjem bazenu. Posebno poglavje so tudi napihljivi čolni, katerih najdemo v vseh dolžina in oblikah. Tega v Cannesu ne bomo videli; če so nam torej gumenjaki pri srcu, je Genova kraj, kjer bomo lahko videli in preizkusili domala vse, kar ponuja italijansko tržišče. Genova je tako postala v senci in pomanjkanju svetovnih premier plovil odlična platforma za predstavitev nove opreme, predvsem zunajkrmnih in notranjih motorjev. …

Del Pardo, v italijanskem slogu naprej

Italijanska ladjedelnica Grand Soleil se ponovno prebija na vrh ponudbe jadrnic v Italiji. Čeprav je bilo v najtežjih letih možnih več scenarijev, tudi tisti o propadu, je italijanska blagovna znamka z nekaj zvijačami, med katere spadajo italijanski slog, kvaliteta in čiste dizajnerske linije jadrnic, potrkala na srca Italijanov, ki so ponovno našli svoje tržišče. Ne samo to, letos so predstavili svoje prvo motorno plovilo blagovne znamke Pardo Yachts in ladjedelnice, ki je bila ustanovljena leta 2016 na temeljih stare slave, ki je v štiridesetih letih zgradila več kot 4000 jadrnic. …

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.

 

Val 269

Največja razstava največjih in najbolj prestižnih superjaht na svetu se je zgodila konec meseca septembra, kje drugje kot v mondenem Monaku, ki se tako za štiri dni spremeni v najdražjo pristanišče na svetu. Vrednost na ogled postavljenih privezanih superjaht je vrtoglavih 3,3 milijarde evrov. Superjahte so v navtični branži, če sem v resnici sploh še spadajo, edine, ki nikoli niso zares občutile ekonomske krize. Se pa strokovnjaki v sektorju resno sprašujejo na kakšen način privabiti nove ljubitelje superjaht – torej kupce večmilijonskih lepotic, na katerih izgradnjo je v povprečju potrebno čakati več let.

Po lanskoletni nenadni izgubi Valovega dolgoletnega novinarja Mitka Ivanovskega, ki je pokrival dogajanje na najprestižnejši razstavi superjaht na svetu, sem se odločil, da se letos sam odpravim v Monako in ohranim z leti pridobljene kontakte med najbolj prestižnimi ladjedelnicami na svetu, ki imajo v svoji adremi tudi Val navtiko. Čeprav imamo v velikem povprečju glede superjaht odklonilen odnos, saj so jahte v večini primerov nedosegljive in nepredstavljive igrače izjemno premožnih posameznikov, sem se odpravil na razstavo brez velikih pričakovanj. …

Monako je postal prestolnica superjaht že leta 1991

Kot je danes mogoče opaziti, lokacija za superjahte leta 1991 morda ni bila izbrana po naključju. Daljnega leta, ko se je Slovenija osamosvojila in mislila na povsem drugačno prihodnost v svoji lastni državi, so v Monaku priredili prvo razstavo superjaht. Na ogled je bilo postavljenih vsega skupaj 32 primerkov in tudi po osmih letih je bilo na ogled, za danes še vedno skromnih, 80 superjaht. Industrija superjaht je v resnici razmah doživela v zadnjih 20 letih, ko se je tudi razstava počasi razširila tako po površini kakor po vsebini. Zanimiv podatek je tudi o prodaji oziroma novih naročilih, ki so ga začeli beležiti leta 2014. Statistika je pokazala porast v zanimanju in nakupih superjaht s strani Kitajcev in kupcev z območja Azije ter Pacifika. …

Ne samo Made in Italy

Italijani so v navtičnem smislu nedvomno ena izmed vodilnih držav po številu ladjedelnic in zgrajenih superjaht. Nemške ladjedelnice, še posebno pa Nizozemske, jim po številu projektov ne morejo slediti, čeprav so posamezni in največji projekti zaupani prav slednjim. Italijansko navtično združenje Industria Italiana je letos pripravilo zanimivo poročilo, nad katerim so prisegli gospodje iz Deloitta in ga tudi predstavili javnosti. …

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.

Val 269

Predstavnik športne linije, 40-čeveljski gran turismo v celoti predstavlja koncept Beneteaujevega motornega čolna s športnim pridihom. Drzne zunanje linije so tokrat zrisali pri studiu Nuvolari – Lenard, nič manj pa ni zmogljivo »podvozje« s stopničastim trupom na podvodnem delu, imenovanim Air Step 2. Vožnja na trenutke spominja na športna plovila z izjemnim odzivom krmila in odločnim nagibom v zavojih. Odlične plovne lastnosti dopolnjuje prefinjeno in predvsem sodobno zasnovano notranjost s kombinacijo usnja, lesa v različnih odtenkih in lakiranih površin kuhinjskih elementov.

Gran turismo 40 nadomešča različico 38 in tako skupaj s 46-čeveljsko, ki so jo predstavili istočasno, koraka v novo obdobje GT različic. V času, ko pišem ta članek, sem si ogledal tudi že novo različico GT 50, predstavljeno na pravkar zaključeni razstavi v Cannesu. Filozofija Nuvolari – Lenard, kjer ima pri dizajnu glavno besedo naš rojak Dan Lenard, se prepleta skozi vse različice ne glede na velikost. Čeprav ima GT 50 nekaj revolucionarnih rešitev, v članku ne bomo porabili prostora, saj ima GT 40 veliko novosti, ki so že postavile nove standarde. …

Na palubi

Glede na športno obliko moramo še nekaj črnila nameniti samemu zunanjemu videzu plovila. Vetrobransko steklo, sestavljeno iz enega samega kosa, je precej položno postavljeno in se počasi dviga proti zaobljeni strehi, kar daje čolnu dokaj agresiven zunanji videz. Kar poleg športnosti navdušuje, je še veliko trdo strešno okno, ki zavzema kar polovico celotnega nadstreška. Všečna je tudi barvna kombinacija nadgradnje, kajti ob straneh so podporni elementi v črni barvi in se zaključijo s podaljškom strehe v obliki ukrivljenega spojlerja. Na njem je mesto za zastavo in navigacijsko luč. …

Pod palubo

Čeprav se na palubi lahko brez težav druži 8-10 oseb, je v podpalubju prostora za štiri. GT 40 je primeren za dva para ali družino, ki seveda lahko na plovilu preživi tudi več kot le vikend. Dostop v podpalubje je na levi strani ob krmarskem mestu. Širok nivojski prehod s štirimi stopnicami nas pripelje v salon, kjer je na levi strani oblazinjeno sedišče v obliki črke L in dimenzij 110 x 170 cm. Višina v salonu je preko 2 metra, naravno svetlobo in predvsem zračenje pa pridobimo preko treh okroglih oken v trupu. Miza v salonu ima zaradi lažjega prehoda »oškrbljen« en vogal, sicer pa meri 106 x 62 cm. …

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.

Val 269

Enkrat na leto se nekoč majhno ribiško zavetišče spremeni v največji navtični festival na stari celini, kjer je poleg morskih lepotic moč videti še opremo in luksuzne dodatke, povezane z morskim utripom. Na razstavi so plovila od 2,5 vse do 65 metrov v dolžino, so zapisali na uradni predstavitveni strani navtičnega salona, ki letos obeležuje okroglo obletnico 40 let. Že po nekaj korakih na razstavi in sprehodu po rdeči preprogi sem opazil Slovenca, ki je postavil na ogled komaj 1,35 dolgo plovilo Darth-Craft. Armin Koren iz studia Venetian Design je torej na festivalu v Cannesu predstavil najmanjše plovilo, z elektromotorjem in napihljivimi tubusi namenjeno najmlajšim.

Organizatorjem 40. festivala plovil v Cannesu se je letos upravičeno smejalo od zadovoljstva. Razstavni prostori so bili že en mesec pred pričetkom razstave v celoti razprodani, »še več povpraševanja po večjih prostorih je bilo s strani ladjedelnic,« mi je v kratkem pogovoru takoj po otvoritvi zaupala Lestage Laurance, odgovorna za odnose z javnostmi pri organizatorju razstave Reed Expositions iz Francije. A prostora v Vieux Port, starem delu mestnega pristanišča, je kolikor ga pač je, in naravna širitev tudi v prihodnje ni mogoča v nobeno smer. Vprašanje je tudi, koliko bi bila takšna širitev smiselna, kajti navtična razstava v Cannesu je postala priljubljena prav zaradi prijetnega vzdušja, preglednosti med plovili, intimnosti, kar velike navtične razstave nekoliko izgubijo.

Vsega več in še več elegance

K razstavnim številkam zagotovo spada število razstavljavcev in razstavljenih plovil. Slednje se je ustavilo pri nekaj manj kot 600, medtem ko se je število razstavljavcev povzpelo na 528, od tega jih 60 odstotkov ni iz Francije. Ta podatek daje vedeti, da je razstava povsem mednarodna, kar je s svojim obiskom potrdilo okoli 50.000 obiskovalcev. Organizatorji so se posebej trudili privabiti obiskovalce na drugo lokacijo v Port Pierre Canto, na drugi strani zaliva v Cannesu, za kar so organizirali pogost prevoz z gumenjaki v obe smeri. A se je za pot do druge lokacije, vsaj v času mojega petdnevnega obiska, odločilo le malo obiskovalcev. Glavni razlog za majhen obisk je bila vsebina tamkajšnje razstave, s 45 rabljenimi jahtami dolžine od 22 do 65 metrov, v prodaji pod okriljem velikih posredniških hiš ali brokerjev. Nekaj dni jo je organizatorjem zagodlo tudi vreme z močnim vetrom, ki je okrnil celo testne vožnje, vsaj tistih manjših plovil. Črni oblaki so se spravili tudi nad prireditev »CONCOURS D’ÉLÉGANCE«, kjer se predstavijo starodobna lesena plovila, prav primerno pa se oblečejo tudi njihovi lastniki in lastnice. Slednje so morali premakniti za dva dni v dopoldanski termin, ko so se v glavnem lesene Rive predstavile žiriji, ki za najlepše podeli bogate nagrade pokroviteljev in seveda lento najelegantnejše. …

La dolce vita

Italijanska Skupina Ferretti je na ogled postavila 25 plovil, med 8 in 37 metri dolžine, med katerimi smo lahko videli kar šest premier. Še bolj kot premiere so italijansko ladjedelnico v kitajskem lastništvu, kamor je nedavno z denarnim vložkom vstopil tudi Piero Ferrari, sin legendarnega voznika in podjetnika Enza, spremljale spodbudne prodajne številke in doseganje zastavljenih ciljev. Gospod Alberto Galassi, generalni direktor Skupine Ferretti, se je pred predstavniki sedme sile pohvalil s polno knjigo naročil, kar prevedeno v številke pomeni 259 mio evrov in izpolnitev planov za letošnje leto, in to še pred iztekom le-tega. Kot pričakovano so tudi bilance pozitivne z večjimi prihodki in 16,5 mio dobička, kar pomeni za 57 odstotkov boljši rezultati kot leto poprej. …

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.

POGOSTO OGLEDANI

Italijanska ladjedelnica Absolute bo na sejmu Boot 2015 v Düsseldorfu med 17. in 25. januarjem v hali 6, na razstavnem prostoru 6B28, na ogled...