ZAPRI
Avtorji Prispevki odTaja

Taja

0 PRISPEVKI 0 KOMENTARJI

Val 269

Elegantna hibridna pametna ura Garmin vívomove™ HR ima nevpadljiv zaslon na dotik. Kazalca, ki prikazujeta čas, se umakneta, ko se premikate med sporočili, srčnim utripom in drugimi pripomočki. Orodja za spremljanje telesne pripravljenosti, kot sta najvišji VO2 in starost telesa, vam na podlagi podatkov o srčnem utripu omogočajo boljši vpogled v trenutno stanje telesne pripravljenosti. Z nekaj hitrimi dotiki si lahko ogledate e-poštna in besedilna sporočila, opozorila na objavah na družbenih omrežjih ter celo upravljate glasbo.  Orodja za spremljanje telesne pripravljenosti, kot sta najvišji VO2 in starost telesa, vam na podlagi podatkov o srčnem utripu omogočajo boljši vpogled v trenutno raven telesne pripravljenosti in pomagajo pri prizadevanju za boljše statistične podatke.

www.garmin.com

Val 269

V ljubljanskem podjetju Stal mar d. o. o v jesensko-zimskem času nudijo razprodajo gumenjakov in jadrnic Walker Bay iz zaloge po zelo ugodnih cenah! Vabljeni na ogled v njihov salon na Tbilisijski ulici 89, Ljubljani-Vič. Za več informacij pokličite: 01/4233 540. www.stalmar.si

Val 269

Ko oceanski jadralci načrtujemo dolge plovbe, vzamemo v roke dva temeljna vira. Prvi so vetrovne karte, t. i. Pilot Charts, drugi pa knjiga World Cruising Route (Jimmy Cornell). Glede plovbe od Tahitija do Tonge, ki je dolga dobrih 1300 milj, se oba vira strinjata: vreme v tem predelu je vsako leto drugačno, zato idealna ruta ne obstaja. Najkrajša pot niti približno ni tudi najlažja. Jadralci lahko izbiramo med dvema možnostma. Prva je t. i. severna ruta, ki od Bora Bore vodi do Samoe s postankom na majhnem atolu Suvorov. Pogosto je ta ruta najlažja, ne samo zaradi ugodnejšega vremena, pač pa tudi zato, ker je najbolj oddaljena od Južnega oceana in njegovih valov. Južnejša ruta vodi do Raratonge in Aiutakija (Cookovi otoki) in od tam do male državice Niue. Midva sva izbrala to pot, ker se je v maju območje slabega vremena (t. i. South Pacific Convergence Zone) premaknilo bolj na sever.

Nevihta za nama, težave pa ne

Prednje jadro sva odvila šele dvanajst ur pozneje, ko se je veter premaknil na jug. Izgubljenih 12 milj (torej približno eno miljo na uro) sva kmalu nadoknadila in tako na chartplotterju narisala velik krog. Ob dnevni svetlobi sva na krovu opazila, da je nevihta temeljito razcefrala škoto na prednji priponi, ki jo bova morala zamenjati. Veter je čez dan oslabel, zato sva sklenila dvigniti celo glavno jadro. Prižgala sem motor in začela zavijati v smeri vetra, ko je motor zelo grdo zaropotal in sam od sebe ugasnil. Z Rickom sva se spogledala, kot se vedno spogledava v takih trenutkih. V mojih očeh sta strah in upanje, v njegovih jeza in obup. Seveda sva najprej upala, da se je kaj zamotalo okrog propelerja, a kmalu ugotovila, da se os prosto vrti. Rick je preveril še nekaj možnosti, a ker motorja niti ročno ni mogel zavrteti, je bilo očitno, da je problem resen. …

Prihod njegovega veličanstva

Tiste dni je bilo mestece posebno živahno, saj so se prebivalci pripravljali na prihod najpomembnejše osebe v državi, gospoda Ahoʻeitu ʻUnuakiʻotonga Tukuʻaho, ki je pred nekaj leti postal kralj Tonge in dobil ime Tupou VI.

Tonga, ki ima dobrih 100.000 prebivalcev, je edina kraljevina v Tihem oceanu. Kljub nedavni ustanovitvi parlamenta je kralj še vedno tisti, ki odloča o vsem. Ima monopol nad elektriko, vodo, telefonijo in letalskim prometom, pa tudi vsa zemlja je njegova lastnina (zato Tonga nima Hiltona in podobnih večjih hotelskih naselij, saj tujci ne moremo kupiti zemljišč, lahko jih samo najamemo). Nekateri politiki se zavzemajo za demokratizacijo, a dokler ima kralj moč, da razpusti parlament, ki mu ni po godu, to ne zveni verjetno. Sicer pa sem opazila, da se večina Tongovcev ne pritožuje nad njim in si želi, da bi stvari ostale po starem. Tradicija in vera sta temeljni značilnosti tega naroda. …

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.

Val 269

Trenutki, preživeti na morju, jezeru ali reki z gumenjakom, so dogodivščina prav posebne vrste. Če se želite z vašimi najbližjimi podati na nepozabno druženje na vodi, se napotite v največji prodajno – servisni center na Štajerskem, v Moto-Nautiko. Iz njihove široke ponudbe lahko že v osnovi izbirate gumenjak glede na namembnost, odločate se torej lahko med čolnom z mehkim dnom, napihljivim ali trdim (RIB) dnom. Izbirate lahko med gumenjaki dolžine od 2,4 pa vse do 8,5 metrov, z različno dodatno opremo, ki jo nudita proizvajalca Grand in Ranieri. Izbrati je mogoče tudi material, iz katerega bo vaš gumenjak narejen (PVC ali Hypalon Orca). Pri vsakem nakupu vam prodajni center Moto-Nautika ponuja 5-letno garancijo na vaš gumenjak. Za več informacij oziroma ponudbo obiščite spletno stran: www.moto-nautika.com.

 

Val 269

Sejem rabljenih plovil Nautilia v navtičnem centru Aprilia Marittima v občini Latisana (Videm) je postal osrednje mesto nakupa in prodaje rabljenih plovil. Letošnja jubilejna, trideseta ponovitev “Nautilia 2017” se bo odvijala v dveh vikendih, med 14. in 15. oktobrom ter med 20. in 22. oktobrom. »Italijanski trg plovil se nedvomno prebuja,« sta zaključila lanskoletno dogajanje vodja organizacijske odbora Eugenio Toso in Stefano Rettondini, ki za letos pripravljata še več dogajanja in več plovil. Oba sta mnenja, da je k rasti sejma prispevalo veliko dejavnikov, predvsem pa izbira jesenskega obdobja, ki omogoča pripravo na novo poletno sezono. Tradicionalnim obiskovalcem iz Italije se vse bolj množično pridružujejo obiskovalci iz bližnje Avstrije, Slovenije in Nemčije. Letos bo flota razstavljenih plovil, med katere spadajo jadrnice, motorna plovila z notranjim in zunajkrmnim pogonom ter gumenjaki, štela več kot 300 primerkov. Na sejmu vam nudijo tudi strokovno tehnično in vrednostno oceno plovila, na željo in ob predhodnem dogovoru pa je možno plovila preizkusiti tudi v vodi. Prednost sejma rabljenih plovil Nautilia je, da so vsa plovila na suhem in tako potencialnim kupcem na voljo za podroben ogled. Z odlično popotnico iz predhodne sezone se prodajalci in kupci letos lahko nadejajo še več plovil, saj bo dostop s povečanim ugrezom na 3,50 metra omogočal prihod tudi večjim plovilom, zlasti jadrnicam.

www.nautilia.com

Val 269

Marsikateri ribič jadralec, ki za krmo bolj ali manj redno vleče panolo ali dve, je med prečenjem Jadrana že doživel ugriz prevelike ribe v vabo na koncu vrvice. Trenutek, ko v spokojnost umirjenega jadranja nenadoma zareže cvileč zvok zavore v ribiški roli, vrvica pa z bliskovito hitrostjo izginja v globino.

V takšnih primerih oprema povprečnega jadralca navadno ni dovolj močna – ali se odlomi trnek, poči palica, ali zmanjka vrvice na roli, zablokira zavora na stari, že korodirani roli, v skrajnem primeru pa podivjana riba iz ograje vse skupaj izpuli in kompletna oprema konča nekje v globini. Tedaj ste z vabo zelo verjetno prekrižali pot jati tun in ena izmed njih je šavsnila po plastični vabi.

Ribiči, ki vztrajno lovimo tudi med jadranjem, sploh na daljših »offshore« plovbah, praviloma izbiramo med dvema tehnikama panole: klasični način brez palice ali modernejši s palico in rolo.

Pri klasičnem načinu gre za 100 m 1 mm debelega laksa, ki ga iz koluta odviješ kakšnih 30 m izza krme, na koncu obesiš umetno ribo, vse skupaj zavežeš okoli bitve in se posvetiš jadranju. V nekem času se zgodi močan pok in laks se odtrga, vabe z ribo ni nikjer. Že pri hitrosti 6 vozlov prijem 5 kg težke palamide ali male tune pomeni izjemno silo na opremo, na laks in če se prijema ne amortizira, se vse skupaj odtrga. Nadgradnja tega enostavnega sistema je »bungee« sistem, kjer koluta s preostankom vrvice ne vežemo direktno na krmno bitvo, ampak povežemo kolut in jadrnico z močno elastiko, najbolje tisto kolesarsko s kavljem. Elastika se ob prijemu ribe raztegne in amortizira sile, kar vam odpre več možnosti, da ribo potegnete na krov. Nujna oprema so še rokavice, ker laks z veliko ribo v globini reže dlani. Ko bo riba ob barki, jo hakljamo z gafom, kljuko za izvlačenje večjih rib iz morja. Gaf naj bo vsaj 1 m dolg in enodelen, saj je bolj zanesljiv od teleskopskega, ki pa ima prednost pri hrambi v plovilu. …
Več si lahko preberete v 221. št. revije Val navtika.

Val 269

Pretekli dve leti, katerih zadnje junijske dneve sem namenjal nekajdnevni plovbi po Donavi in njenih kanalih v sistemu Donava–Tisa–Donava (DTD), nikakor nista bili dovolj, da bi lahko zatrdil, da sem v celoti preplul tako imenovano Panonsko morje. Manjkal mi je še del, ki v severozahodnem delu Vojvodine po pripovedovanju domačinov nudi najlepše predele za tovrstno plovbo, predvsem zaradi raznolike in bujne vegetacije, ki se je razrasla povsem do vodne gladine ob obrežjih kanalov, ki tod niso vkopani pod nivo terena in ti tako omogočajo drugačen pogled na okolico, kot sem ga bil večji del vajen iz preteklih delov plovbe po kanalih. Najzanimivejši naj bi bil predel med Somborjem in Bezdanom in plovba po njem me je pozneje prepričala, da njihove trditve niso iz trte izvite.

Ker se v Novem Sadu še vedno ne da najeti čolna z izvenkrmnim motorjem, še manj pa resnejšega plovila, sem bil tako proti koncu lanskega junija ponovno primoran pritovoriti sem svoj mali gumenjak, motor in plastična soda, v katerih sem imel pozneje kolikor toliko zloženo potrebno opremo in oblačila, od Ljubljane do Novega Sada, kjer je bila izhodiščna in končna točka mojega vodnega popotovanja. Promet in meni standardna postajališča na avtocesti Zagreb–Beograd so še vedno nespremenjeno neurejena in tudi kava na bencinski črpalki takoj po vstopu v Srbijo je še vedno ista, torej zanič. Pa tudi cena steklenice piva, za katero sorazmerni znesek dinarjev odštejem zaposlenemu na črpalki kot poplačilo in zahvalo za temeljito očiščeno vetrobransko steklo, se v letu dni v odnosu do evra ni prav drastično spremenila. …

Za prednost pri načrtovani plovbi do Bezdana in nazaj sem si štel tudi to, da sem na povabilo sedaj že starih znancev lahko ponovno plul v sklopu njihove vsakoletne regate Vode Vojvodine, kakor jo zveneče imenujejo. S tem so mi bile vsaj nekoliko prihranjene zamudne kolobocije s prehodi prevodnic – že s prvo pri Novem Sadu, kjer te z nivoja reke Donave dvignejo za dobre 4 metre više, na nivo kanala, ki potem po sistemu mimo Bačkega Petrovca, Despotovega, Savinega sela in Odžakov vodi vse do nadaljnjih dveh pred Srbskim Miletičem in pozneje Somborjem. …

Več si lahko preberete v 221. št. revije Val navtika.

Val 269

Ekipa Emirates Team New Zealand pod okriljem jahtnega kluba Royal New Zealand Yacht Squadron je zmagovalec 35. Pokala Amerike. Po 17 letih so si zopet priborili zmago in dokazali, da so močan jadralski narod. Inovativnost, drugačen pristop od ostalih ekip in vrhunski jadralci so zmagovalna kombinacija, saj so ekipo Oracle Team USA premagali s 7 proti 1. V svoji ekipi se lahko pohvalijo še z najmlajšim jadralcem, ki je kdajkoli osvojil Pokal Amerike. Krmar Peter Burling je Pokal Amerike osvojil pri svojih 26 letih, na olimpijskih igrah v Riu si je priboril zlato medaljo in srebrno v Londonu v razredu 49. Leta 2013 v San Franciscu pa se je kot najboljši mladinec izkazal na Red Bull Youth America’s Cup, kjer je z novozelandsko ekipo zasedel prvo mesto in si s tem odprl vrata v svet Pokala Amerike.

Po večletnih prizadevanjih so si Novozelandci le priborili prestižno lovoriko. Po San Franciscu leta 2013, ko so zmago skoraj že imeli v rokah, pa jih je potem branilec pokala Oracle premagal za eno točko, so bili tokrat odločeni, da za zmago naredijo prav vse. Od takrat so se naučili, da svoje tehnologije ne smejo razkriti prezgodaj, saj jih je ta napaka pred štirimi leti stala zmage. Tokrat so se odločili, da čim dlje ostanejo v domači bazi v Aucklandu na Novi Zelandiji, kjer so daleč stran od ostalih ekip razvijali svojo tehnologijo. Kljub temu, da je imela ekipa Oracla v Aucklandu svoje vohune, je Novozelandcem uspelo obvarovati skrivnosti dovolj dolgo, da je bilo prepozno, da bi katera izmed ekip posnemala kakšno od njihovih inovacij. Ko je v javnost prvič pricurljala novica o kolesarjih-grinderjih, ki so proizvajali energijo z nogami namesto z rokami, je bila večina skeptična o praktičnosti takšne odločitve. Vendar se je ta izkazala za še kako dobro. …

V predtekmovanju Pokala Amerike so kot prvi iz igre izpadli Francozi. Skupno so nanizali le dve točki s po eno zmago proti Švedom in Angležem. V predtekmovanju, kjer je sodelovalo šest ekip, pet izzivalcev in branilec pokala, so zmagali Američani, ki so šli v boj s točko prednosti. To so si zagotovili že lansko leto v ciklu tekmovanj na poti do Pokala Amerike. Isto število zmag so dosegli Novozelandci, ki pa so zaradi Oraclove dodatne točke zasedli drugo mesto. Nato je sledil boj preostalih štirih izzivalcev, ki so tekmovali v parih. Novozelandci so si kot najboljši med izzivalci lahko izbrali svojega tekmeca in odločili so se za angleški Land Rover BAR z Ben Ainsliejem na čelu. …

Več si lahko preberete v 221. št. revije Val navtika.

Val 269

Polno desetletje je tega, ko je avtomobil skorajda nemogočega imena pokazal smer razvoja, ki mu danes sledijo praktično vsi. Njegove kopije zagotavljajo uspešno poslovanje celotni avtomobilski industriji. A original s tem ni zbledel. Medil se je in žlahtno staral, med kupce zapeljal z novim rodom, njegova najnovejša izvedba pa je prepričljivejša kot kadarkoli doslej.

Qashqai je združil kombilimuzino nižjega srednjega razreda s terencem. Nastal je nekoliko privzdignjen avtomobil splošne uporabnosti, v katerega je na privzdignjene sedeže preprosto sesti ljudem vseh starosti. Večja višina zagotavlja dober pregled nad dogajanjem v prometu in poseben občutek varnosti. Na pogled robusten je v bistvu povsem lahkoten avtomobil. Izvedba s pogonom izključno na prednji kolesni par je še posebej natančno vodljiva, v kombinaciji z 1,5-litrskim dizelskim motorjem pa sočasno zadovoljivo zmogljiva in gospodarna.

Čeprav ima podobo terenca, je to avtomobil, ki se ga vozi kot najbolj vsakdanji, manjši družinski avto. Občutek je na zavitih cestah z vzponi in spusti poudarjen z natančnim volanom. Njegova odzivnost zagotavlja vozniku povsem sproščeno vožnjo tudi ob odločnejšem priganjanju po odprti podeželski cesti.

Udobje povečuje bogata založenost z opremo, s katero se vrednost qashqaija poveča. Velja, da je opremljenost v sprejemljivem razmerju z vsoto, ki jo je potrebno odšteti za avtomobil, to toliko bolj velja za posebno izvedenko 360°.

Več si lahko preberete v 221. št. revije Val navtika.

Val 269

Vse skupaj se je začelo na Rodosu, kjer sva z Beni preživljala zimo na Joškici. Kakih 15 jadrnic nas je bilo privezanih na pomolu v 2500 let starem pristanišču Mandraki. 400 let pred našim štetjem je načrte zanj naredil arhitekt Hipodam iz Mileta. Narisal je tri pristanišča: osnovno Mandraki in potem še dve, bolj ali manj zaščiteni sidrišči. Vsa so nekako odprta na sever in na prvi pogled slabo zaščitena proti vetrovom. A nekdaj so si vzeli čas, preden so začeli nakladati kamne za valobrane, in Hipodam je skupaj s svojimi naročniki z otoka Rodosa očitno ugotovil, da tok okoli otoka v primeru severnega vetra valove odnese mimo rta in zato ostaja pristanišče varno. Še najbolj neprijeten veter je južni, čeprav piha tako rekoč čez zemljo! Pred 15 leti so z evropskimi sredstvi naredili precej veliko marino, kake 3 milje pod rtom na južni strani otoka. Marina ima vhod z juga, zdi se popolnoma zaščitena, a je neuporabna. S severnim ali južnim vetrom v marini nastane taka bibavica, da enostavno potrga vse vrvi. Marino so si prisvojili cigani, tako da si tudi ob lepem vremenu nihče ne upa vanjo. Razen nas, seveda – pred dvema letoma smo z njimi prebili cel dan … in preživeli. Ampak o tem kdaj drugič, zdaj se vračamo v leto 1988!

Ni veliko mest na svetu, kjer se lahko še danes privežete na isto mesto v pristanišču, kot so se vezali na primer v času egipčanskega obleganja tega mesta 300 let pred našim štetjem, pa potem veliko klasičnih grških junakov in še malo pozneje večina rimskih veljakov, od Cezarja do Marka Antonija. Vmes se je na Rodosu oglasil še apostol Pavel, nato so ga naselili in utrdili Malteški vitezi, vse dokler jih ni v začetku 16. stoletja pregnal Sulejman Veličastni. Proti koncu leta 1987 se je v Mandraki zavezala še Joškica, s slovensko zastavo na krmi, čeprav samostojne Slovenije še ni bilo. …

Z jugoslovanskim potnim listom si takrat po morju v Grčijo lahko prišel brez predhodno vpisane vize in ostal tam 6 mesecev, potem pa si lahko bivanje podaljšal še za 6 mesecev le z obiskom na policiji in podaljšanjem vize. Na Krfu sva tako brez težav vstopila v Grčijo in dobila tudi žig. Ko pa sva se hotela na Rodosu odjaviti in oditi v Turčijo, predvidoma samo za nekaj dni, se je zapletlo zaradi izhoda iz države. Beni je šla na policijo in carino, jaz pa sem ostal na barki, saj zaradi hude oseke nisem mogel po mostiču na obalo (ker sem zaradi bolezni že takrat težko hodil, sem tako imenovano pasarelo nujno potreboval za sestop z barke). …

Več si lahko preberete v 221. št. revije Val navtika.

Nazaj123...17Naprej Stran 2 od 17

POGOSTO OGLEDANI

Italijanska ladjedelnica Absolute bo na sejmu Boot 2015 v Düsseldorfu med 17. in 25. januarjem v hali 6, na razstavnem prostoru 6B28, na ogled...

Prva in najbolj brana slovenska navtična revija.
Val navtika, d.o.o.
Koprska cesta 100
1102 Ljubljana
Kontaktirajte nas: narocniki@val-navtika.net

V OSPREDJU

© 2023 - Val navtika, d.o.o. | info@val-navtika.net