ZAPRI
Avtorji Prispevki odTaja

Taja

0 PRISPEVKI 0 KOMENTARJI

Val 269

Ste morda eden izmed tistih, ki se vam med vožnjo velikokrat blešči? Vas motijo LED in ksenonski žarometi nasprotno vozečih vozil?
V optiki Moj optik so v svojo ponudbo vključili novo vrsto vrhunskih očalnih stekel, prilagojenih posebej za voznike. Hoya EnRoute očalna stekla so rešitev za vsakega voznika, ki ga moti bleščanje med vožnjo in bi svoj vid želel še izboljšati. Ustvarjena so, da zadovoljijo potrebe današnjih voznikov. Opremljena so s posebnim filtrom proti bleščanju, ki zmanjšuje spekter modre svetlobe in s tem bistveno zmanjša razpršitev svetlobe in bleščanje. Odpravlja bleščanje armaturnih plošč, obcestnih luči, semaforjev, najbolj pa je učinkovit pri LED in ksenonskih žarometih. Očalne leče spustijo skozi več svetlobe, kar izboljša kontrast in zaznavanje, s tem pa omogoča tudi hitrejši reakcijski čas, kar je lahko pri vožnji ključnega pomena. Rezultat je udoben in sproščen vid tudi v slabih svetlobnih in vremenskih pogojih.
EnRoute očalne leče so na voljo v enožariščnih in progresivnih izvedbah za daljavo in bližino hkrati. Taka stekla nudijo široka vidna polja in kvaliteten vid na vse razdalje ter gladke in hitre prehode med vidnimi polji za različne razdalje.
Naročite očalna stekla EnRoute in izboljšajte ostrino svojega vida! Več informacij o steklih lahko dobite v optiki Moj optik v Ljubljani, vabljeni pa tudi k obisku njihove spletne strani.
www.mojoptik.si

Val 269

Veslaška skupina »Voga Veneta Piran« je od 15. do 19. avgusta 2017 na dveh caorlinah in sandolu preveslala okrog 150 km.

Veslaška skupina, ustanovljena pri Skupnosti Italijanov »Giuseppe Tartini« v Piranu, ki je svoje relativno kratke izkušnje z veslanjem na tradicionalen beneški način potrdila z uspehom na veslaški ženski regati z lesenimi gajetami »Dlan i veslo«, 6. avgusta letos v Betini na Murterju, je že teden pozneje, 15. avgusta ob 6. uri, pred sončnim vzhodom, skupaj z veslačicami iz Benetk iz piranskega mandrača zaveslala čez Tržaški zaliv proti Gradežu in nato po kanalih proti Benetkam.

V skupini poleg vodje, Amalie Petronio, veslamo: Nadia Zigante, Andreja Frelih, Valentina Budak, Dora Kovač, Elettra Vaccari Pečar, Miriam Monica, Romana Kačič, Milka Sinkovič, Gabrijela Dolinšek, Silva Červar, Branka Žerjal in Duška Žitko.

Največjega podviga, ki smo ga na pobudo profesionalnih veslačic veslaškega kluba »Canottieri Giudecca« iz Benetk načrtovale že mesece prej, smo se lotile s premislekom ter odlično logistiko, za katero so poskrbele beneške veslačice, vajene veslanja na dolge relacije, tako v laguni, na regatah kot je vsakoletna »Voga Longa«, ki smo se je letos udeležile tudi tri veslačice iz Pirana, kot tudi po plovnih evropskih rekah. …

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.

Val 269

Antares 6 je najnovejši mali čoln z izvenkrmnim motorjem, ki prihaja iz tovarne Beneteau. Tudi novinec ostaja zvest vsem lastnostim, ki so ustvarile uspeh tega razreda v zadnjih 40 letih. Uporabljate ga lahko za izlete, ribolov ali piknike, zato je to plovilo namenjeno širokemu spektru kupcev. Poleg tega je njegov videz zelo moderen, nudi pa tudi veliko mero udobja. Kokpit je praktičen, vanj je nameščena drsna zadnja klop, ki se med uporabo plovila lahko pomakne nazaj vse do motorja. Zaradi tega je kokpit maksimalno povečan in prostor izkoriščen. Ko je potrebno motor dvigniti za čas transporta, se klop enostavno podrsa naprej in se tako izogne poškodbi z motorjem.
V notranjosti je zaradi nekaterih praktičnih rešitev in razporeditve z obrnjenimi sedeži ter odprtim prostorom med salonom in kabino neverjeten občutek prostornosti. Trup, zgrajen na znanju najnovejše tehnologije, je izredno stabilen, vožnja pa resničen užitek.
Z enim samim motorjem do 115PS bo z njim lahko rokovati, velikost čolna pa omogoča tudi enostavno čiščenje ter vzdrževanje. Plovilo bo premierno predstavljeno na sejmu v Parizu konec tega leta.
Več informacij najdete na spletni strani uvoznika AS BOATS d. o. o.
www.as-boats.si

Val 269

Nekje na polovici poti med Francosko Polinezijo in Tongo sameva majhen atol z zelo posebno zgodovino. Otok Palmerston, ki uradno spada pod Cookove otoke, je bil nenaseljen do druge polovice 19. stoletja, ko se je tja preselil Anglež William Marsters. S sabo je pripeljal svojo polinezijsko ženo in dve ljubici, ki so mu skupno dale 23 otrok (in posledično 54 vnukov). Družine so se hitro širile, tako da je danes v Južnem Pacifiku že preko tisoč Marstersov. Vsaka od treh vej družine ima svojo verzijo zgodovine, a čisto vsi Williama imenujejo oče. Na Palmerstonu jih danes živi le dobrih 50, saj se jih je veliko preselilo na Rarotongo (prestolnico Cookovih otokov), Novo Zelandijo in v Avstralijo. Prebivalci nimajo veliko stikov z zunanjim svetom, saj nimajo letališča, od najbližjega otoka pa jih loči 200 milj oceana, zato so vsakega obiska posebno veseli. Za naju je bil Palmerston zelo dobrodošel postanek na dolgi plovbi proti Tongi, posebno zato, ker sva se ravno takrat znašla sredi brezvetrja.

Birokracija po polinezijsko

Najprej sva morala urediti papirje, saj je na najinem križu še vedno plapolala rumena zastavica. Bob se je kmalu vrnil z Arthurjem, edinim uradnikom na otoku, in Marto, medicinsko sestro, ki po potrebi postane sanitarna inšpektorica. Med izpolnjevanjem obrazcev smo se zaklepetali in pogovor je nanesel tudi na bližnji atol Suwarrov. Ta je znan predvsem po tem, da je tam več let sam živel Tom Neale, ki je o tej izkušnji pozneje napisal uspešnico An Island to Oneself. Arthur naju je presenetil, ko je dodal: »Tom je bil moj oče.«

Če že omenjam birokracijo, naj dodam še to, da je prav ta razlog, da jadralci zadnja leta bojkotirajo Cookove otoke. Če slediš pravilom in prijadraš v enega od treh uradnih vstopnih pristanišč ter se tam ustaviš en teden, te bo postopek stal skoraj 400 dolarjev. Če temu dodamo še neprimernost tamkajšnjih sidrišč, je razumljivo, da zapluje marsikatera jadrnica tukaj kar mimo.

Več si lahko preberete v 221. št. revije Val navtika.

Val 269

Priznani ameriški proizvajalec Walker Bay je razširil svojo linijo Generation gumenjakov; v letu 2018 bo tako predstavil tri nove modele, imenovane »Generation light«. Kot pove že samo ime, je novost lažja od že dobro poznane linije Generation. Namenjena je vsem kupcem, ki si želijo tako kakovost kot luksuzni dizajn linije Generation, a so omejeni s težo na kopalni ploščadi. Zaradi manjše teže in oblike trupa so za ta plovila primernejši manjši motorji, kar ne pomeni le manjše končne teže, temveč tudi manjše stroške.
Na voljo sta dva paketa: standardni in DL. Pri standardnem paketu je teža plovila manjša z osnovnimi funkcijami in prenosnim rezervoarjem goriva. DL paket vključuje Deluxe opremo in vgrajen rezervoar za gorivo tako kot Generation DLX, vendar ima vgrajen manjši motor in je lažji.
Izbirate lahko tudi med dvema materialoma tubusov: PVC oziroma ORCA CSM (Hypalon), v obeh različicah so tubusi bele barve. Prvi model linije Generation light GN11 dimenzije 3,35 m bo predstavljen v mesecu novembru, novo linijo gumenjakov pa si boste lahko v začetku prihodnjega leta ogledali tudi v salonu podjetja Stal mar v Ljubljani. Zastopa in prodaja: Stal mar d. o. o., Tbilisijska ulica 89, Ljubljana, tel.: 01/4233540, e-naslov: info@stal.si. 

www.stalmar.si

 

Val 269

Monaški jahtni klub je vedno igral vlogo povezovalca med športom in gospodarstvom v kneževini. Priljubljen Knez Ranier III. je vedel, da bo potrebno igralniški vsebini nekaj dodati, da bosta Monte Carlo in Monako še naprej atraktivna za petične in premožne goste. Navtični sektor, tedaj še v razvoju, je bil alternativa in v povezavi z edinim pristaniščem tudi logična odločitev kam se bo Monako usmeril. Na morje! To je tudi pogled, ki ga ima najraje generalni sekretar monaškega jahtnega kluba, Yacht Club de Monaco, Bernard d’Alessandri, s katerim smo na začetku pestre jadralne sezone sklenili zanimiv pogovor v prostorih matičnega kluba.

VN: Monaški jahtni klub, kjer se trenutno nahajamo, ni imel vedno sedeža v tej sodobni stavbi, ki jo je zasnoval arhitekt Lord Foster in kjer praktično čez celo leto potekajo aktivnosti?

BA: Res je, prej smo imeli prostore na drugi strani zaliva. Bolj skromne, a po dejavnostih je bil klub tudi pred letom 2014, ko smo dobili to prelepo stavbo, zelo aktiven v organizaciji različnih dogodkov. Predvsem se tukaj navezujem na mednarodne regate, takšne kot smo ji priča v teh dneh; La Belle Classe je dokaz, da imamo lastno zgodovino in se iz nje lahko kaj naučimo. …

VN: Jahtni klub Monako danes podpira jadralne aktivnosti, a še starejši je veslaški klub. Kako danes ti dve enoti funkcionirata pod isto streho?

BA: Ja, res je, imamo veliko aktivnosti na različnih nivojih. Vendar morate vedeti, da ima veslaški klub nekatere prostore v isti stavbi, a ne spada pod isti klub. Veslaški klub je starejši od našega, je praktično prvi klub, ki je nastal v Monaku. Kljub bližini prostorov pa vsak klub funkcionira popolnoma neodvisno, čeprav si med seboj v primeru potrebe tudi pomagamo.

VN: Za monaški klub na novi generaciji katamaranov s krili G32 in 60 čeveljski  IMOCA 60, tudi s krili, tekmuje vaš član Pierre Casiraghi, sicer nečak princa Alberta II. Kako vidite to promocijo kluba v tujini, saj z Nemcem Borisom Herrmannom dosegata izjemne rezultate v relativno kratkem jadralnem obdobju?

BA: Poglejte, Monaški jahtni klub je vedno stremel k inovativnosti in napredku, zato Pierrove aktivnosti podpiramo kolikor je v naših močeh in seveda smo z njegovimi rezultati izjemno zadovoljni. A to ni osamljena zgodba. Monako je bil vedno tudi kot navtična lokacija vizionarski. Že lata 1904 je bilo v Monaku organizirano tekmovanje s hitrimi motornimi čolni, kjer so se številni industrialci takrat predstavili s svojimi inovativnimi motorji z notranjim izgorevanjem. …

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.

 

 

Val 269

Športna pametna ura Garmin vívoactive®3 ima ura vključuje vgrajen sprejemnik GPS, več kot 15 predhodno naloženih programov za dejavnosti v zaprtih prostorih in na prostem ter je pripravljena za funkcijo Garmin Pay™, s katero lahko plačujete, telefon in denarnico pa pustite doma. Merjenje srčnega utripa na zapestju1 vam omogoča funkcije za spremljanje telesne pripravljenosti1 in celodnevno merjenje stresa1. Vmesnik Side Swipe™ in zaslon na dotik zagotavljata hiter dostop do vsega, kar omogoča ura vívoactive 3.imaisprejemnik GPS, več kot 15 predhodno naloženih programov za dejavnosti v zaprtih prostorih in na prostem, pripravljena je tudi za funkcijo Garmin Pay, ki omogoča plačevanje. Vgrajen ima merilnik srčnega utripa, meri še njegovo spremenljivost, s čimer prikaže, kako se vaše telo odziva na telesni in duševni stres. S pomočjo silikonskih in usnjenih paščkov, ki jih je mogoče enostavno zamenjati, lahko delujete športno ali elegantno.
www.garmin.com

Val 269

V navtiki eni poznamo ta pojem kot nekaj dobrega, drugi spet kot nujno zlo. Vsekakor so črni kartončki z barvnimi pikami na izpitu za voditelja čolna nočna mora za vse kandidate, vsaj včasih je bilo tako. Nekateri tudi ne znajo prebrati oznake, ki je navedena zraven svetilnika na pomorskih kartah. Pa vendar so pomembne.

Če se zadeve lotimo pri osnovi, predpis pravi, da mora biti vsako plovilo od sončnega zahoda do sončnega vzhoda obvezno označeno z lučmi, ki so predpisane za njegovo velikost in namen. Pravimo jim navigacijske luči. »Motornjače« imajo nekaj drugačne luči od jadrnic. Ponoči bi morale biti tudi na sidru vse barke označene. Nekateri si, da bi privarčevali akumulatorje, pomagajo s poceni solarnimi svetilkami, ki znajo marsikaterega navtika zmesti in seveda niso po predpisih. V razgovoru z drugimi pomorci sem bil presenečen, kako malo ljudi pluje ponoči. Noč je za spanje in še kaj drugega, so me podučili.

NAVIGACIJSKE LUČI IN NOČNA PLOVBA

Naše plovilo torej, če res ni najkrajši čoln in mu je po predpisih dovolj ena 360° bela luč, mora imeti označen levi bok z rdečo lučjo, ki sveti v kotu 112,5° gledano od sredine, desni bok z zeleno lučjo in istimi stopinjami, krmo pa z belo lučjo s kotom 135°. Pri krmni luči ja lahko izjema, da je ta rumene barve, takrat pomeni, da to plovilo nekaj poriva ali vleče. Plovila, krajša od 12 metrov, morajo imeti tako močne luči, da jih lahko vidimo na 2 n. m., plovila dolžine od 12 do 50 m pa morajo zagotoviti vidnost svojih luči do 5 n. m. za jamborno luč in 3 n. m. za ostale luči. Plovila, daljša od 50 m, morajo zagotoviti vidljivost jamborne luči vsaj 6 n. m. in 3 n. m. za ostale luči. Jamborna luč je tista, ki je najvišje na plovilu, ima 360° vidljivost in je bele barve. Pri tem omenimo, da se na jadrnicah pogosto pojavi še ena bela luč, ki je običajno montirana nad prvim križem, vendar je namenjena za osvetlitev prednjega dela palube, če ponoči tam kaj počnemo. Te luči nikoli ne smete pustiti prižgane med nočno plovbo, ali pa res samo zelo kratek čas, da vam pomaga pri delu, ki ga morate opraviti, potem pa jo je treba takoj ugasniti. ….

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.

Val 269

Jadro Parasailor je najbolje prodajan proizvod nemškega podjetja ISTEC, specializiranega za proizvodnjo produktov jadranja z vetrom. Jadro funkcijsko v osnovi povzema pozitivne lastnosti genakerja in špinakerja; kar ga naredi res posebnega, pa sta odprtina in krilo, ki hkrati razbremenita silo jadra na premec, s tako izboljšano kontrolo pa je jadrnica lažje vodljiva. Odprtina deluje kot varnostni ventil ob nepredvidenih močnih sunkih, krilo pa celotnemu jadru daje stalno oporo. Zaradi preproste uporabe je Parasailor namenjen jadralskim parom oziroma manj številčnim posadkam. Je simetrične oblike, z odprtino in vgrajenim krilom v zgornji polovici jadra. Parasailor omogoča kot jadranja od 70 do 180 stopinj, brez uporabe tanguna ter varno jadranje z avtopilotom, saj odprtina v jadru izničuje tendenco »valjanja jadrnice po morju«, sicer značilne pri plovbi z vetrom.
Vsak kupec bo deležen tudi treninga uporabe jadra na jadrnici.

www.tty.si

Val 269

Prof. dr. Lovrenc Lipej je zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo od leta 1989. Delovno pot je začel kot zooplanktolog, nato se je posvetil proučevanju favne, flore in habitatnih tipov v slovenskem morju. Njegova ožja specialnost so raziskave ribje združbe, v okviru katere ga zanimajo predvsem morski psi, veliko pozornosti namenja tudi procesoma bioinvazije in tropikalizacije. V zadnjem času se posveča raziskavam sredozemske kamene korale v Sloveniji in na otoku Mljetu. Je avtor približno 100 znanstvenih prispevkov in 6 znanstvenih monografij.

Kot pravi je pred dvajsetimi leti, ko je s sodelavci pričel s projektom biodiverzitete, začel ugotavljati, da je naše morje zelo pestro, da ima veliko množico življenjskih okolij, da ima določene vrste, ki so redke in so tu še prisotne, in da je ta naša majhna lužica nekaj izjemnega. Veseli ga, da s kolegi še danes odkrivajo nove stvari in da je najsevernejši del Jadrana poln dogajanja. Lanskega 18. aprila so na primer tu opazili osem in pol metrov dolgega morskega psa orjaka, drugo največjo vrsto morskih psov na svetu.
Ekipa, ki na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo proučuje biodiverziteto in katere neformalni vodja je prof. dr. Lovrenc Lipej, se je hudomušno razglasila za Arkonavte. Ker plujejo in odkrivajo pestrost slovenskega morja, ki so mu v šali dodelili prispodobo Noetove barke (Arke). Naj spomnimo: Arka z očakom Noetom je imela na svojem krovu veliko vrst, a nobene v izobilju. In za tako označujejo Arkonavti tudi slovensko morje.

V gradivu Ohranjanje morske biotske raznovrstnosti, ki ga je izdal Zavod RS za varstvo narave, lahko preberemo: »Sredozemsko morje je ena od svetovnih vročih točk biotske raznovrstnosti, saj kljub temu, da zavzema le 0,7 % svetovnih oceanov, gosti kar desetino vseh znanih vrst morskih organizmov. Za ohranjanje tega nenadomestljivega bogastva je odgovorna tudi Slovenija, ki v svoji sicer skromni tisočinki sredozemskega morskega obrežja, premore veliko pestrost vrst in življenjskih okolij.«
Koliko vrst organizmov je v našem morju in kaj je razlog za tako biodiverziteto, kot je strokovno poimenovana pestrost rastlinskih in živalskih vrst na določenem habitatu?

LL: V slovenskem morju smo doslej uspeli zabeležiti (to pomeni, da je bila neka vrsta enkrat ali večkrat opažena in potrjena, ni pa nujno, da je tu tudi vedno prisotna) okoli 2.000 različnih živalskih vrst, od tega 222 vrst rib.
Na to pestrost vplivajo različni dejavniki: sama lega severnega Jadrana, pomembne so geološke značilnosti; gre za plitvo morje; v primeru našega morja govorimo o tako imenovanem refugiju – zavetišču za nekatere vrste, ki so se uspele ohraniti v tem delu. Mi kot ustanova, ki se s tem ukvarja, zagovarjamo in uporabljamo moderne, nedestruktivne tehnike vzorčenja, pri katerih živali ne ubijamo. …

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.

123...17Naprej Stran 1 od 17

POGOSTO OGLEDANI

Italijanska ladjedelnica Absolute bo na sejmu Boot 2015 v Düsseldorfu med 17. in 25. januarjem v hali 6, na razstavnem prostoru 6B28, na ogled...

Prva in najbolj brana slovenska navtična revija.
Val navtika, d.o.o.
Koprska cesta 100
1102 Ljubljana
Kontaktirajte nas: narocniki@val-navtika.net

V OSPREDJU

© 2023 - Val navtika, d.o.o. | info@val-navtika.net