Zlata skuša ali lampuga

Zlata skuša ali lampuga

Val 150

Ribolov pod jadri

AVTOR Vojko Mitrovič
FOTO Robert Lipovec, Vojko Mitrovič, arhiv

Ko sem jo pred leti v karibskem morju prvič zagledal, sem začudeno zavpil, »kaj je to«, domačin ob meni pa kmalu zatem navdušeno »dorado«. Ko se na trnek zapne ob Havajih, ribiči zadovoljno rečejo »mahi-mahi«, ob zahodni obali Amerike pa dolphin ali dolphinfish. Na Jadranu, »kaj je to«, sliši na ime zlata skuša ali lampuga.

Čeprav so lampuge v Jadranskem morju prisotne že od nekdaj, med domačini še vedno velja za malo znano in nenavadno ribo. Jadranski ribiči jih namreč, kljub temu, da je lampug v zadnjem času v Jadranu vse več in več, ujamejo le redko in zgolj slučajno. Morebiti je temu tako zato, ker lampuge plavajo v glavnem po odprtem morju, obalam pa se približajo le poredko. Morda jih ne lovijo tudi zato, ker so lampuge v primerjavi z drugimi jadranskimi ribami resnično precej drugačnega videza in navad. Slišal sem, da jih celo zmedeno spuščajo nazaj v vodo, misleč, da so strupene. O, kakšna škoda. Za ribiške kolege drugje po svetu so namreč lampuge v ribiškem in kulinaričnem smislu prava poslastica.

Lampugam bi lahko rekli tudi mavrične ribe. Po bokih so zlate, zelene in rumene barve, po trebuščkih pa srebrno bele. Telo imajo posejano z vijolično modrimi in črnimi pikicami in madeži. Barve, v katere so odete, so posebnega sijaja, ki pa, ko lampuga pogine, ugasnejo, večina barv pa zbledi.

Lampuga ima zelo sloko in podolgovato telo, ki je v celoti prekrito z drobnimi in tankimi luskami. Ima velika usta in močno čeljust, kar nam jasno pove, da je prava roparica. Zgoraj jo krasi velika modrikasta hrbtna plavut, zadaj pa močan viličast rep, po čemer sklepamo, da je hitra, gibčna in plavalka. Bojda se zna za plenom pognati celo do 80 kilometrov na uro.

Je riba, ki raste zelo hitro, po nekih raziskavah celo najhitreje na svetu, saj v ugodnih pogojih pridobi tudi do 1 kg mesečno. Največja velikost lampug je okoli 1,8 m, teža pa 40 kg. Zna pa biti celo več, saj že svetovni rekord za ulovljeno na športni način in trnek po standardih IGFA (International Game Fishing Association) znaša 39,5 kg.

Jadranske lampuge so manjše od njihovih kolegic v oceanih, saj zrastejo do okoli 1 metra in 5 kilogramov. Povprečen jadranski ulov je velik okoli 1 kg, res pa je, da se bo to po vsej verjetnosti kmalu spremenilo, saj so začeli v Jadran prihajati tudi večji primerki, težki med 10 do 15 kilogramov. Slišal sem namreč, da so takšnih na Jadranu lani ulovili kar veliko. Življenjska doba lampug je običajno od 3 do 5 let, spolno pa dozorijo že pred dopolnjenim prvim letom starosti.

Samci in samice se po videzu razlikujejo predvsem po obliki glave. No, značilna oblika glave s strmim čelom je prisotna pri obeh spolih, vendar pri samcih sčasoma postane profil izrazito navpičen, pri samicah pa ostane zaobljen. Menda bi naj bila oblika samčeve glave tista, ki samice še najbolj spolno privlači. No ja, kar v redu, kajne? Tako jim je pač zapovedala narava, za razliko od našega rodu, ki si je kot spolno privlačno omislil tudi denarnice, šminko in celo avtomobile.