ZIMSKI LOV BRANCINA

ZIMSKI LOV BRANCINA

Val 226
AVTOR Robert Renninger
FOTO Robert Renninger

Takoj po novoletni zabavi se vsako leto odpravim na morje lovit brancina. Delni razlog je ponovoletni detox ali, po slovensko, čiščenje telesa z zdravo hrano in celodnevno telovadbo. December je bil naporen, zaključek ribolovne sezone, poslovnega leta, nakup daril, preveč zabave, ni to zame. Že nekaj dni prej trpim ob vsem tem, namesto da bi užival. Vsako leto bolj čutim, da je pomembna notranja mirnost, pravilno hranjenje duha v sebi in uživanje v malenkostih, kar pa seveda znam že od otroštva. Mnogo bolj me zadovoljuje ujeti lepo ribo, zakuriti ogenj, spiti kozarček belega, kot pa »dirkati« po ljubljanskih ulicah in se boriti za preživetje. »Mravljinčkamo« lahko povsod, zato bom naslednja leta svojega življenja namenjal ribolovu, nabiranju zelišč in produktov iz narave, da se bom čim več gibal v svobodnem okolju, ki pa zagotovo ni mesto. Mesto bo le še nujna obveznost, predvsem zaradi šolanja otroka, ki pa ga bom čim večkrat tudi iz tega odpeljal. Če malo pomislim v preteklost, me je oče v letu dni naučil več kot šola v nekaj letih, izkušnje z njim, ko sva hodila po gozdovih in morjih, so mi dale veliko več napotkov za življenje. Lažje se znajdem kot marsikateri mladenič iz mesta, ki narave praktično ni videl. Takih je danes zelo veliko.

Torej letos sva s Klemnom, sama, kot dva zakonca, drugega januarja ob štirih zjutraj štartala iz ledene Ljubljane. Po dveh urah vožnje prispeva v Medulin, v gumenjak natočiva goriva, natovoriva barko z ribolovno opremo, hrano in pijačo ter ob 7h odvrževa »cime«, vrvi na obalo…

Več si lahko preberete v 226. št. revije Val navtika