Željko Perović – Huck
Intervju
Jadrar in trener jadranja je zaključil svoj študij na Fakulteti za pomorstvo in promet na Reki kot inženir pomorskega prometa, sedaj vodi posle v jadrarni Victory Sailmakers in izdeluje jadra pod krovno blagovno znamko »One Sails«.
Kdaj in kje ste se prvič srečali z jadranjem?
Prvič sem stopil v jadrnico leta 1971 v jadralnem klubu v Kostreni pri Reki, kamor me je pripeljal bratranec. Pri devetih letih sem prav z njim prvič zajadral, in sicer na jadrnici tipa kadet. Takrat ni bilo pri nas še optimistov, niti šole jadranja, kot je danes organizirana v večini športnih društev. Prvi dve leti je bilo jadranje bolj kot igra in preživljanje poletnih počitnic na morju in vetru.
Kaj pa tekmovanja?
To je prišlo šele pozneje v letih 1973 in 1974, ko se je v ekipo zbrala kakovostna generacija jadralcev. Pridno in vztrajno delo so kmalu okronali prvi rezultati z naslovom evropskega mladinskega prvaka v razredu kadet. Vse do leta 1987 sem aktivno jadral v različnih razredih, kot sta finn, 470 in leteči holandec (FD).
Od kod ideja o jadrarni? Kdaj je bil postavljen temelj?
Po zaključenem aktivnem jadranju sem bil dve leti trener jadranja in obenem sem pomagal pri izdelavi in priredbi jader za svoje varovance. Tako sem se večkrat znašel v jadrarni pri gospodu »Gregu«, kjer sem pomagal in svetoval pri izdelavi jader »po naročilu«.
S sovrstnikom in prijateljem, pokojnim Zvonkom Bezićem, sva se leta 1988 odločila stopiti na podjetniško pot in začela tudi sama izdelovati jadra. Med nama je bil dogovor, da jaz izdelam jadro, Zvonko pa skrbi za prodajo. Prvi izdelki so bila jadra za optimista in manjše jadrnice. Ker je bil Zvonko nadarjen s trgovsko žilico, je prodal prvih deset jader, še preden je bilo izdelano prvo jadro.
Kje se je začela prva izdelava jader? Kako je sledil razvoj?
Prva jadra smo izdelali kar v hiši moje babice, pri kateri smo izpraznili dve sobi in notri šivali. Večja jadra smo ob vikendih krojili v najeti šolski telovadnici. To je bila le zasilna rešitev in vseskozi smo iskali lokacijo, ki bi nama nudila boljše pogoje. Ob zaostrenih razmerah in negotovosti na Hrvaškem smo leta 1991 prišli na povabilo gospoda Janka Kosmine v Koper. Tukaj je nastopil nov začetek in prelomnica podjetniške poti. Sledila je hitra rast družbe in prodaja se je letno podvojila, in sicer po zaslugi računalniškega programa, ki smo ga imeli prvi v Sloveniji, pa tudi v širši regiji. V najetih prostorih smo ostali v Kopru vse do leta 2002.
Sedaj ste v Materiji pri Kozini in prostorske stiske nimate več.