Željko Paić

Željko Paić je lastnik ene najhitrejših jadrnic v Jadranu Shining Umag Umago Maxi. Ferrari na morju, kakor ji tudi pravijo, je pravi bolid, tehnično izjemno zahtevna in je na svoji jadralski poti nanizala že lepo število zmag. Med drugim je dvakratna zmagovalka slovite Barkovljanke. Z gospodom Željkom Paićem, enim od lastnikov jadrnice in tovarne cementa Umag ter ustanoviteljem društva JK Fiandara smo se pogovarjali tako o jadranju in seveda jadrnicah, kakor tudi o projektu Terra Istriana, ki je že v teku na nekdanji lokaciji tovarne cementa v Umagu.

Gospod Željko Paić, Shining Umag Umago Maxi ni prva jadrnica, ki tekmuje za tovarno cementa Umag in jadralni klub Fiandara?

Ne, začeli smo z manjšo jadrnico vrste rivetto, nadaljevali z za tiste čase super tekmovalno jadrnico Val 35, ki je plod slovenskega znanja, nato pa smo se preselili na tretjo jadrnico, ki je ob krstu nosila ime Gaia Cube. Z njimi smo nastopali na lokalnih in regionalnih regatah. Naša četrta jadrnica je bila Fast Vawe 40, nekdanji Pozejdon, ki je nosil ime Umag Umago 3, in končno smo pristali na jadrnici Shining, s katero dosegamo odlične uspehe, hkrati pa je jadrnica naš promotor projekta Terra Istriana.

Kaj predstavlja projekt Terra Istriana?

Tovarna cementa je bila v nekdanji Jugoslaviji, pa tudi pozneje najbolj zahodna cementarna na tem območju in nikoli ni imela dobrega strateškega položaja. Bila ja tudi najmanjša v regionalnem pomenu. Zaradi tega sva že v zgodnjih devetdesetih letih s takratnim sodelavcem Ivančičem ob prevzemu vodilne funkcije v družbi začela razmišljati, kaj bo v prihodnje nastalo na tem območju. Pripravili smo vizijo do leta 2000, ko bi se tovarna cementa iz »umazane« industrije preoblikovala v komplementarno dejavnost na tem področju, to je turizem. Začelo se je z izkopom potrebne surovine za sestavo cementa izpod morja. Zaradi naše dejavnosti je na tem območju nastalo umetno jezero, ki je povezano z morjem. Strokovno rečeno, surovino, kamen, smo kopali od višinskega kota +1 do -4, vse seveda pod morsko gladino. Tako danes voda prehaja po kamnitih žilah iz morja v jezero in nasprotno. Kamnina v tem primeru opravlja funkcijo filtra. V jezeru je barvito morsko biološko okolje z nekaterimi vrstami rib, školjk in s številnimi rastlinami.

Kaj se je torej zgodilo s cementarno?

Glede na načrtovano preobrazbo in predložene sanacijske načrte je bila tako imenovana topla linija ustavljena leta 1994. Prvotni načrt je predvideval izgradnjo velikega jahtnega centra z več kot 2.500 privezi. Med pripravo dokumentacije in samo sanacijo se je spremenil zakon, ki je po novem omogočal gradnjo jahtnega centra z največ 400 privezi. Tako smo se odločili, da uberemo drugo pot. Usmerili smo se v turizem in izgradnjo turističnih zmogljivosti.

Umetno jezero ima status zaprtega morja, kar pomeni, da ni vključeno v javno dobro, kot to velja za morsko obalo. Predvideno je, da bo morski del obsegal območje ob nekdanjem privezu za dobavo surovin cementarni, kjer bo nastala marina lokalnega značaja z okoli 200 privezi, a brez dodatnih dejavnosti. To območje obsega 15 hektarov površin, kjer je načrtovana pozidava T2 turističnih kapacitet s hoteli in apartmaji v razmerju 70 % proti 30 % v korist apartmajev. Skupno predvideno število ležišč je 1.810. Rekreacijska cona skupaj z jezerom obsega 100 hektarjev površin, kjer bi se odvijale spremljevalne dejavnosti, kot so rekreacija na kopnem, plavanje, ribolov, obiranje oljk, priprava hrane ob zagrajenem parku, kjer že sedaj domujejo jeleni, srne, mufloni, ovce, koze in osli.

Kako poteka projekt in kdaj se bo zaključil?