ZDRUŽENI NARODI (RIBIČI) EVROPE V POREČU
Komaj smo že čakali to naše druženje, največje na Hrvaškem, kjer se je letos zbralo 65 ekip v tekmi na veliko ribo. Celo leto je vsak lovec prepuščen samemu sebi, svojim instinktom, ki jih v septembru na tekmi v Poreču izrazi širši publiki. Seveda je v znanju veliko tudi sreče. Tako ne pomaga ne velika barka, ne pozlačene sardele, ne najboljša obleka, ampak je trdo delo in instinkt za veliko ribo potencial, ki nosi dobre rezultate. Zato mi je ta šport tako všeč. Ni frajerjev, ni tistih, ki s svojo pojavo delajo »pomp« v družbi; običajno tisti, ki so najbolj preprosti, delajo čudeže, zato se učim od takih in ostajam takšen. Vedno isti Roberto.
Torek, prvi dan treninga, barko skupaj z mojim Valentinom, članom posadke iz Pakoštanov, voziva iz Medulina proti Poreču. Najprej na 12 miljo od Rovinja, na najboljšo pozicijo za velike »beštije«, celi dan čakava na kapitalca/ko, vidiva le nekaj lepih tun, ki se hranijo pod barko, na žalost s koščki, v katerih ni trnka. Ja, ni vsak dan nedelja, tako je tudi ciklus hranjenja tune povezan s položajem lune, plimo in oseko, letnim časom, delom dneva in še kaj bi se našlo, kar znanost še ni raziskala. Naj tako tudi ostane, da bo še kaj ostalo našim potomcem. Pomembno je, da se midva imava dobro, jeva in pijeva dobrote, kuhava celi dan in tekmujeva sama s seboj. Ja, enkrat sem svoji takratni punci izjavil, da če ima človek znanje o hrani in vinu, se lahko pogovarja z vsemi predsedniki sveta. …
Danes sreče z ulovom nisva imela, zato se pozno popoldne odpraviva proti Poreču. Skuhava super ribjo juhico, kot dobro podlago za dneve, ki prihajajo. Saj veste, veliko moških na kupu pomeni, da malvazija ni varna. Torek je v pripravi na tekmovanje bolj dan, ko se v Poreču počasi začnejo zbirati ekipe, potem ostane za trening še sreda in v četrtek gre zares. Torkovi večeri so bolj sproščene narave, nekaj ekip iz Italije, Slovenije in Avstrije se prikaže na prizorišču, ostali iz bližjih destinacij navadno pridejo v sredo. Zvečer se družimo ob kozarcu vina, se pogovarjamo o taktiki v prihodnjih dneh, ki je seveda odvisna od vremena, kako je kdo preživel poletno sezono, kje se je dobro lovilo, kaj se je komu posebnega pripetilo in tako dalje. …
BRODET IZ MUGZAVCEV
Ta mali mehkužec, podvrsta hobotnice, je nekoliko manjši, a hkrati zelo podoben hobotnici. Razlikuje se le po tem, da ima na lovkah eno vrsto priseskov, medtem ko ima hobotnica dve. Tudi po okusu je za nianso manj masten in je samo kuhan veliko bolj suh, zato ga pripravimo v izbranih jedeh, kjer dodajamo krompir, riž, testenine, zelenjavo …
Toliko čebule, kolikor imamo muzgavcev, prepražimo na maslu, dodamo vejico rožmarina in nekaj listov lovorja, ki je lahko svež ali suh (če je svež, ga prej malo zapečemo v ponvi, da je aroma popolnejša). Muzgavce najprej obarimo, da jih lažje režemo in da tisto prvo vodo, v katerih se kuhajo, odlijemo, saj je okus preveč skoncentriran in močen za brodet. …
TUNIN SASHIMI
Ime sashimi se sicer uporablja za surovo tuno brez dodatkov, le še sojina omaka in wasabi. Ker pa v modernem svetu z veliko želja po raziskovanju novega stremimo k temu, da kuharji ustrežemo željam naših gostov, si lahko vsakič znova izmislimo recept po svoje. Upoštevati moramo le katere sestavine gredo skupaj in katere ne. Konkretno imam za sashimi dva super recepta.
Za prvega narežem tuno na enako velike rezine za enkrat v usta, lepe, tanke, brez vlaken, da se v ustih meso le stopi. Posebej naredim omako iz olivnega olja, sojine omake, naribanega ingverja, limetinega soka, sezamovega olja in popečenih sezamovih semen. Najbolje je omako narediti v kozarec za vložene kumarice. Ko ga zapremo, le pretresemo sestavine med seboj in dobimo lepo tekočo, dobro premešano omako. Omako pa tako lahko tudi v hladilniku shranjujemo nekaj časa. …
Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.
