Zbirka o tradicionalnem ladjedelstvu in zbirka o razvoju vodnih športov v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu

Nekdanja skladišča soli med Portorožem in Piranom

Omenjena zgradba se skupaj s sosednjim magazinom Granda nahaja med Portorožem in Piranom, obe pa uvrščamo med najstarejše objekte, namenjene shranjevanju in pomorskemu pretovoru soli na slovenski obali. Na območju Pirana so v obdobju avstro-ogrske monarhije z gradnjo treh velikih centralnih magazinov soli nadomestili manjša skladišča, razpršena v bližini vseh treh solin in v samem mestnem jedru. Vsa tri skladišča so gradili v sredini 19. stoletja, in sicer med letoma 1823 in 1827 skladišče Monfort, skladišče Granda v letih 1858 in 1859 ter nazadnje skladišče Antenal pod Sečo. Slednje je bilo zidano iz opeke in porušeno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Podobna, a še skoraj dve stoletji starejša skladiščna objekta, nekdaj namenjena shranjevanju soli, sta Taverna in skladišče pod Belvederjem v Kopru iz beneškega obdobja.

Proces opuščanja pridelave soli je bil posebej izražen v obdobju po 2. svetovni vojni in to usodo so delila tudi skladišča soli. Sočasno z opuščanjem ter krčenjem solinskih površin in posledično vedno manjšo domačo proizvodnjo soli se je v vedno višjem deležu v njih skladiščila pretežno cenejša sol, uvožena predvsem z območja sredozemskih držav Afrike.

Skladišče soli Monfort spremeni svojo namembnost

Konec leta 2010 je dotedanji najemnik, podjetje Droga, d. d., svojo dejavnost dokončno umaknilo iz obeh nekdanjih skladišč soli, s tem pa je Pomorski muzej Sergej Mašera Piran prvič dobil priložnost nekomercialnega najema dela skladišča soli Monfort v obsegu okoli 500 m². …

Zbirka o tradicionalnem ladjedelstvu

S področja tradicionalnega ladjedelstva se je ob pripravi razstave pridobilo več kot 500 različnih predmetov, predvsem orodij in pripomočkov za izdelavo tradicionalnih lesenih plovil. Omenjeni predmeti so bili do sedaj Pomorskemu muzeju Sergej Mašera Piran podarjeni v večji meri s strani treh zasebnih donatorjev.

Zbiranje, hranjenje in prikaz lesenih čolnov in ladij, ki jih uvrščamo v skupino tradicionalnih plovil severnega Jadranskega morja, je, kot že omenjeno, do konca leta 2010 predstavljalo zaradi velikosti tovrstnih muzejskih predmetov in prostorskih ter kadrovskih omejitev v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran dejavnost, ki se je izvajala v omejenem obsegu. …

Zbirka o razvoju vodnih športov

Vnaprej načrtovano razstavo o tradicionalnem ladjedelstvu in tradicionalnih lesenih plovilih smo razširili in sočasno začeli z obširno zastavljeno akcijo pridobivanja plovil s področja tekmovalnega jadranja, veslanja in modelarstva. V prvih dveh mesecih leta 2011 smo z donacijami Jadralnega kluba Pirat, Jadralnega kluba Ljubljana, Veslaškega kluba Izola in dveh zasebnikov pridobili večje število klasičnih tekmovalnih lesenih plovil.

Športno in tekmovalno veslanje in jadranje imata na slovenski obali dolgo tradicijo. V obdobju med obema vojnama in neposredno po 2. svetovni vojni so se razvijali številni klubi, ki so svojo dejavnost sprva opravljali z nepoenotenimi in med seboj zelo različnimi tipi tekmovalnih čolnov in jadrnic. …

Številne dobrodelne akcije

Posebno pozornost smo v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran namenili tudi vsem skupinam obiskovalcev, ki jim je obisk muzejev iz takšnega ali drugačnega razloga otežen. Že leta 2008 smo skupaj z Mladinskim letoviščem in zdraviliščem Debeli Rtič izvedli akcijo, s katero smo otrokom iz deprivilegiranih družbenih okolij omogočili brezplačen obisk naših zbirk, Muzej solinarstva in Tonina hiša. Stroške prevoza mladostnikov smo zbrali ob pomoči obalnih Lions klubov in Občine Piran. Akcijo smo s pomočjo istih podpornikov v razširjenem obsegu ponovili tudi leta 2012, ko smo vanjo vključili tudi otroke, ki na slovenski obali letujejo v organizaciji Slovenskega Karitasa, Župnišča Portorož in Društva prijateljev otrok MAVRICA.

Muzej v tem času sodeluje v projektu z akronimom »Openmuseums«, ki ga sofinancira Evropska unija, program Slovenija-Italija 2007-13. Projekt predvideva vzpostavitev pedagoškega centra in izvajanje petih pedagoških delavnic za otroke, s katerimi se želi muzej približati mladostnikom ter jim ponuditi izkušnjo, drugačno od zgolj običajnega vodenega obiska muzeja. Tokrat so bili ogledi muzejskih vsebin nadgrajeni s tematskimi pedagoškimi ustvarjalnimi delavnicami izdelave keramičnih izdelkov. S sredstvi omenjenega projekta Evropske unije je muzej namensko zaposlil tudi kustosa-pedagoga. V sodelovanju s kustosinjo Nives Marvin iz javnega zavoda Obalne galerije Piran smo pripravili likovne delavnice za vse starostne skupine. Muzej je kot koordinator celotne akcije, skupaj s predstavniki Fakultete za pomorstvo in promet Portorož in Jadralno zvezo Slovenije izvajal še programa s tematiko Spoznavanja mornarskih veščin in osnov jadranja. V slednje so se kot mentorji vključevali člani Modelarskega kluba Piran, saj smo praktične preizkuse jadranja otrokom omogočili z radijsko vodenimi modeli jadrnic. Akcija je potekala večkrat tedensko med vsemi poletnimi meseci, več kot tisoč otrok je lahko preko ustvarjanja in igre spoznavalo muzej drugače, kot ga je mogoče doživeti zgolj ob običajnem obisku.

Pogosto zbirko v razstavišču Monfort med svojimi sprehodi obiščejo tudi mladostniki iz sosednjega Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, in tudi zanje smo že pripravili delavnice in druge oblike aktivnega obiska v muzeju. Skupaj s to institucijo smo sodelovali tudi pri pripravi in izvedbi ustvarjalnic v odmevni akciji Art Down Up, ki je bila namenjena osebam z Downovim sindromom.

Načrti za naprej

Občina Piran kot lastnik objekta je letos začela z njegovo prenovo, ta pa je v prvi fazi vključevala zamenjavo kritine, sanacijo ostrešja in električne napeljave. Zato je bilo razstavišče letos izpraznjeno in za obiskovalce zaprto. Ponovno umestitev dopolnjene in prenovljene zbirke načrtujem za prihodnje leto v marcu, ponovno odprtje pa želimo časovno uskladiti z Dnevom pomorstva. Načrti za prihodnost so ambiciozni in morda glede na trenutne okoliščine tudi nekoliko utopični.

Tradicionalno ribiško plovilo, ki ga nameravamo v prihodnjem obdobju pridobiti in predstaviti širšemu občinstvu, je »batana«. Zbirki barkač iz te skupine si želimo dodati še plovilo tipa »gajeta«, vendar pa je bilo žal edino tovrstno plovilo pred časom potopljeno. V primeru, da se bo pristopilo k dvigu le-tega in njegovi umestitvi v zbirko, bo treba v ta namen organizirati širše zastavljeno akcijo in k temu pritegniti širši krog zainteresiranih deležnikov.

Tradicionalna plovila, namenjena predvsem za prevoz tovora, so bila praviloma večja in jih zato brez občutne razširitve razstavišča ne bo mogoče hraniti in prikazovati v zaprtem delu zbirke. Predvsem »istrska bracera«, »piranska bracera«, »trabakola«, »pelig« in »tartana« so plovila iz te skupine, ki jih bomo verjetno še naprej primorani prikazovati zgolj v obliki ladijskih modelov in načrtov. »Maona« oziroma barka za prevoz soli in »solinarski batel« oziroma čoln za vzdrževanje solinske infrastrukture sta bistvena tipa plovil za razumevanje pomena solinarstva v ekonomskem razvoju lokalnega območja, vendar teh bark v plovnem stanju praktično ni več. Obstaja še nekaj plovil tega tipa, ki pa so že desetletja potopljena in ima zato njihova lokacija status arheološkega nahajališča. Kraj potopitve se nahaja na nizki globini priobalnega pasu in v neposredni bližini skladišč soli. Morda bo v prihodnosti zainteresiranim obiskovalcem razstavišča Monfort, v obliki vodenih skupinskih potopov, omogočen tudi ogled te podvodne dediščine, o čemer v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran prav tako razmišljamo. Tudi in predvsem zato smo v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran v letu 2010 nemudoma podprli pobudo zasebnega lastnika in skupaj dosegli razglasitev zadnjega vlačilca »maon« – plovilo »Dragonja« – za tehnični spomenik oziroma nacionalno bogastvo. S tem plovilom bi bilo mogoče v sodelovanju z zasebnim lastnikom vzpostaviti plovno pot in povezati muzejske zbirke v Sečoveljskih solinah, Piranu in razstavišče v skladišču soli. Tovrsten doživljajsko muzejski produkt bi po našem prepričanju obogatil kulturno turistično ponudbo tako v Piranu kot tudi v širšem lokalnem okolju.

Za zbirke v razstavišču Monfort si želimo in prizadevamo, da bi ob osnovnem muzeološkem poslanstvu postale tudi stičišče aktivnosti, znanja in idej vseh zainteresiranih institucij, nevladnih organizacij in zainteresiranih posameznikov, ki delujejo sicer vsak na svojih področjih, a v preteklosti in morju prepoznajo priložnost za realizacijo svojih družbeno trajnostno naravnanih projektov.

Več si lahko preberete v 192. št. revije Val navtika.