Zagreb 2010
19. mednarodni sejem Šport in navtika
Navtični sejem v glavnem mestu Hrvaške je že devetnajstič odprl vrata navtičnim razstavljalcem in obiskovalcem. V Zagrebu je največ denarja pri naših južnih sosedih in prodajalci plovil prav tu sklenejo največ posla, a tokrat so bili mnogi obrazi zelo kisli zaradi dodatnih trošarin na plovila in nasploh velike krize.
Na letošnji navtični razstavi je bilo 400 razstavljalcev iz 32 držav, med njim tudi 20 razstavljalcev iz Slovenije. Prvi vtis tega sejma je vsekakor dejstvo, da se na njem predstavljajo predvsem hrvaška podjetja tako imenovanega majhnega ladjedelništva in teh je bilo kar veliko, ter plovila do največ 12 metrov dolžine. V arhaičnih razstavnih prostorih (dvoran Zagrebškega velesejma niso obnavljali celih 36 let) se je predstavilo kar nekaj podjetij, ki jih redko srečamo v naših vodah in nimajo zastopnika v Sloveniji.
Trenutno stanje v navtični industriji se je zelo slikovito odražalo tudi v Zagrebu. Toliko bolj, ker je njihova vlada v lanskem letu uvedla dodatne trošarine na plovila in posledično skoraj popolnoma ustavila izdelovalce plovil in s tem tudi promet z njimi. Mnogi so propadli ali se odselili drugam, mnogih sploh ni bilo. Po zadnjih informacijah naj bi to trošarino s 15. februarjem precej zmanjšali, a vseeno krize ni bilo možno »skriti«. Namesto v sedmih dvoranah so tokrat sejem pripravili v petih dvorana, namesto ministra za promet je prišel njegov namestnik.
Novi pičuljan rab 980
Morda najbolj znani hrvaški izdelovalec je predstavil svetovno novost z imenom rab 980. Podrobnejših podatkov nismo uspeli dobiti, a opaziti je bilo predvsem, da so se držali tradicionalnih linij trupa, z nekaterimi dodatki, ki ne sodijo zraven. Bočni okni v premčni kabini sta tako dolgi in ozki ter tako blizu samega premca, in verjamem, da bosta stekli v plovbi vedno mokri. Tudi okno v centralni ali manjši kabini je zelo veliko in nekako ne sodi v to klasično zunanjo podobo. Klasična pa je pogonska zasnova z dvema dizelskima motorjema, togimi osmi in fiksnimi propelerji. Na slavnostni predstavitvi so povedali, da je notranja oprema izdelek mizarja Jožeta Bobiča, niso pa povedali, od kod je. Cena naj bi bila okrog 250.000 €. Med pomembnejšimi hrvaškimi novostmi je bila vsekakor že znana jadrnica salona 44, ki so jo Splitčani razstavili tudi na letošnjem BOOT-u in je tudi tu bila deležna velikega zanimanja. Oblikovalski studio J&J sicer skrbi za vse Salonine jadrnice. Tudi terranauto 40 bralci Vala že poznajo. Ta tradicionalna odprta barka, prvič predstavljena leta 2008, je sedaj dobila še trdo streho in zdi se, kot da je morda na oko bolj privlačna kot do sedaj. Terranauto 40 poganjata dva dizelska motorja z močjo do 740 KM ali 544 kW. Nizozemski Linssen je pokazal zanimivega grand sturdy 34,9, ki je sicer že znani model, toda razstavljeni 34,9 sedan je bil v moderni temno rdeči barvi z enim motorjem Volvo Penta in močjo 75 KM ali 55 kW in porabo goriva 5 litrov na uro pri hitrosti 6 vozlov ali 11,1 km na uro. Izvedba sedan je zelo primerna za sredozemsko podnebje, saj ima prostoren kokpit in pomično trdo streho. Ta linssen že ima lastnika iz Črne gore. Tudi Bavaria je ponudila na ogled bavario sport 28. Odprti čoln je oblikoval studio BMW iz ZDA in je v trendu modernih motornih bavarij.
Hrvaške novosti
Hrvaška novost je orka 700 pilot, ki je nastala na osnovi že znanega modela open in je prav primerna za začetnike in plovbo po Jadranu. Med večjimi hrvaškimi plovili je tudi mirakul 30 ladjedelnice Grginić jahte, ki je letos dobil open različico. Privrženci klasičnih lesenih čolnov domače izdelave so lahko obiskali 7 metrov dolgo betinsko gajeto, izdelano v legendarni ladjedelnici Betina. Ljubitelji hitrih in velikih gumenjakov so lahko primerjali dva velikana, solemar 28 in RM 850, ljubitelji močnih zunajkrmnih motorjev pa velikansko Yamaho s 350 konji. Tudi grašo 19 se je pokazal v novejši luči, tako kot nautika 640 K. Sicer smo na sejmu opazili precej opreme, od navigacijskih pripomočkov (Raymarine, Simrad, Furuno, Navmarine) do dizelskih motorjev MTU, Volvo Penta, Cummins, Perkins, Mitsubishi, in še česa.
Ob sejmu sem imel priložnost poslušati razgovor dveh poznavalcev, če Hrvaška sploh potrebuje kar pet navtičnih sejmov (Zagreb, Split, Šibenik, Biograd, Reka). Res je, sejmov je odločno preveč.
