Za posadko odprave Preveslati J Mediteran so že prve milje
Za posadko odprave Preveslati J Mediteran – Marinom Medakom in Huwom Kingstonom, ki sta se podala na pot 12. februarja, so prve preveslane milje. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj utrinkov, Marina in Huwa lahko spremljate tudi v živo (Real-time tracking) na sledeči povezavi: http://huwkingston.followmyspot.com/mediterr-annee
13.februar
Solidnih 13 žuljev
Prvih 25 ur je za nama. Solidnih 13 žuljev, dve uri in pol spanca in nič morske bolezni.
14.februar
Imava pripravljen tudi plan B
Prekinjava radio molk. Dva dni, in še sedaj, sva previdna kaj delava v kabini. Morske bolezni še nisva dobila in super bi bilo, če bi pri tem ostalo. Nekajkrat sem sicer bil že mišjo dlako stran od nje, ampak sem se ji k sreči izognil. Prvi dan je šlo obupno počasi, Hammamet sva kar gledala in gledala. Potem pa je steklo in sedaj kar dobro napredujeva. Vetra ni veliko, zato pa valovi prihajajo iz vseh smeri in nemogoče je veslat v ritmu. Ker predvsem povzroča preglavice Huwu, ki se še uči in mora koordinirat delo rok, za veslanje, nog, za krmiljenje, in misliti, da spremlja kompas. Ponoči sva imela nekaj bližnjih srečanj z ribiči, ki so polagali mreže. Dvakrat so šli mimo za manj kot 50m, da sva razločno slišala motorje, na radijske pozive se pa prej niso odzivali. Za vsak slučaj imava pripravljen tudi plan B, če nama pred torkovim vzhodnikom ne uspe priti na Malto, bi se že prej ustalila na Linosi. Kakor kaže, nama tega ne bo treba narediti. Čisto v ritem še nisva padla, misli nama skačejo sem pa tja, kot je razbrat tudi iz tega bloga, ampak se drživa in probava uživat. Drugega nama tako in tako ne preostane.
15.februar
Delfina sta nama delala družbo
Trenutno sva manj kot 40 navtičnih milj pred Malto. Vse je izgledalo super in idilično, kot res prijetno križarjenje po Mediteranu, dokler ob poldne nisva odprla Juretove napovedi, ki naju je spravila na realna tla. Še kako se bova morala potrudit, da prideva na otok do torka zvečer. Ponoči sva imela neverjetno srečanje. Dva delfina sta več kot tri ure plevala z nama, se igrala in delala vragolije. Vode v katerihh plujeva so bogate s planktonom, zato je tukaj tudi veliko ribic, kar pomeni, da vsak premik vode ponoči pomeni žarjenje. Kot da bi se na stotine kresničk na enkrat prižgalo. To je ob vsakem zaveslaju, včeraj z delfinoma pa je bilo še toliko bolj čarobno, ker sta za seboj puščala fluorescentne sledi. Dejansko delfina sploh nisva videla, ker je bilo tako temno. Občudovala sve njune lesketajoče sledi, posušala njun vdihe in izdihe ter pljuskanje vode. Zaradi takšnih trenutkov se splača živet.
