Y priključek

Včasih tega problema nismo poznali, pojavil se je z razvojem marin in večjo uporabo električnih priključkov na barkah. Dokler je bila „zemeljska“ elektrika uporabljena samo za polnjenje akumulatorjev ali kakšna manjša popravila, ni bilo nobenih težav. Ko pa smo se s to elektriko začeli ogrevati ali pa v zadnjem času, ko čedalje bolj uporabljamo tudi klimatske naprave, pa so težave tukaj. Preprosto se dogaja, da na barki elektrike preprosto zmanjka. In potem gre uporabnik ven, preverja priključke, morebiti najde varovalko in vrne elektriko. Zgolj za krajši čas. Potem se zgodba ponovi. Vsi, ki pogosteje prezimujemo, smo se organizirali tako, da smo kupili takšne ogrevalne naprave, ki lahko delujejo tudi z močmi, manjšimi od 1.000 W in načeloma teh problemov ni več. Drugače pa je pri lastnikih klimatskih naprav. Te so veliko bolj požrešne in obsojeni so, da tudi v marinah uporabljajo lastne generatorje.

V čem je problem?

V večini marin je število vtičnic s priključno močjo, večjo od 16 A (230 V, AC), zelo redko. Problem nastopi, ko na ta priključek priklopimo veliko porabnikov, od katerih je kakšen močnejši (klima, ogrevanje). Da bi vse porabnike pokrili z enim priključkom, s kopnega to zanesljivo ni mogoče. Modernejša plovila imajo v ta namen že dva priključka, od katerih je eden samo za požrešne porabnike in drugi za vse preostalo. Kljub takšni rešitvi večkrat ostanemo na pregretem, ker zaradi visokih zagonskih tokov klimatske naprave le-te ne delujejo. Drug, prav tako neugoden primer pa je, ko je priključek za klimo preobremenjen, drugi priključek pa le polovično obremenjen. V obeh primerih ne moremo obratovati »na polno« z vsemi napravami.

V podjetju Elektro Štumpfl so našli rešitev tega problema, ki se imenuje »Y« priključek (omenili smo ga že v reportaži z lanskega METS-a). Tako, kot že opisano, imamo s plovila na kopno dva priključka, ki sta povezana na dva, posebej v ta namen razvita ločilna transformatorja. Na plovilu ta dva transformatorja na poseben način in s posebno avtomatiko med seboj povežemo (naredimo Y) in tako dobimo vsoto obeh priključnih moči s kopnega. Na primer: če imamo na kopnem dve vtičnici 16 A, 230 V priključeni na omenjena ločilna transformatorja, potem lahko na plovilu porabimo skoraj 32 A. To pa je več kot dovolj za vse porabnike na čolnu in oba priključka s kopnega sta obremenjena s polovično močjo. Napeljavni odklopniki na kopnem bodo z lahkoto vzdržali to obremenitev. Za zmanjšanje zagonskih tokov klimatske naprave in drugih porabnikov so v ločilne transformatorje namestili tako imenovani mehki zagon (soft start). S tem zmanjšajo zagonske tokove in naši porabniki bodo delovali v vsaki marini. Pri omenjenem Y priključku tudi ni pomembno, ali sta vtičnici na kopnem v isti ali različni fazi. Pomembno je samo, da je zaporedje priključitev pravilno – najprej priključimo vtikač s številko 1 in nato vtikač s številko 2. Vse drugo naredi ustrezna avtomatika. V primeru, da imamo na razpolago samo eno vtičnico, pa priključimo priključek s številko 1 in na razpolago bomo imeli priključno moč samo enega priključka.

Dodatna, velika prednost Y priključka je zaščita pred galvansko korozijo. Lastnost vgrajenih izolacijskih transformatorjev je galvanska ločitev plovila od kopnega in s tem preprečitev galvanske korozije. Podrobnejše o tem pa v eni od naslednjih številk.