Y 37

Pred štirimi leti smo predstavili takratno novost na slovenskem navtičnem trgu, Y 37. Triplast iz Pirnič in Andrej Justin sta predstavila hitro potovalno jadrnico v dvokabinski različici. Na tej dolžini je tudi trikabinska možnost seveda pričakovana, kakšna je videti v izvedbi slovenskega podjetja, ki že tri desetletja deluje tudi v navtiki, pa v naslednjih vrsticah.

Za osvežitev spomina nekaj osnovnih značilnosti jadrnice, ki ji je arhitekt Andrej Justin, znan po hitrih projektih, namenil več kot velikodušno jadrovje, vsaj če upoštevamo dolžino jadrnice oziroma njen deklarirani izpodriv. Za manj kot 7 ton teže je 92 kvadratnih metrov jader v veter že v območju razreda, kjer domujejo jadrnice z oznako cruiser-racer (potovalno-tekmovalne jadrnice), pa čeprav Y 37 ni videti kot njegova značilna predstavnica. Ureditev kokpita je, gledano z današnjimi očmi, tradicionalna, še najbolj v tem, da je kokpit opremljen z enim krmilom in da je njegov krmni del bolj kot ne zaprt. Res je, da je krmna kopalna stopnica hkrati tudi zapora zrcala in da jo je mogoče dokaj preprosto odpreti in si sprostiti prehod do morja. Je pa to še ena rešitev od mnogih, ki jih poznamo v navtičnem svetu od takrat, ko sta brata Jakopin zasnovala zdaj že legendarnega petnajstmetrskega Jeanneaujevega sun odyssey.

Širina jadrnice je zmerna, tudi na krmi še dovolj široka, da bi prenesla dve krmili, vendar v času nastanka ta rešitev še ni bila zelo razširjena. Danes so njene prednosti očitne, je pa res, da dve krmili na tej dolžini in širini nista pravilo. Najbrž bi bila tudi oblika kabine nekoliko drugačna, če bi jo risali danes, morda vsaj v tem, da bi imela integriran utor za spray-hood, pod pokrovom izpeljane vrvi do kokpita, pa morda ugreznjena okna na palubi. A tudi to ni prevladujoče pravilo in gre le za bolj zunanje značilnosti.

Pomembnejša se nam zdita zasnova jadrnice ter razmerje med izpodrivom, balastom in ugrezom, ki je do uporabnika prijazno, predvsem pa že omenjena največja (mogoča) površina jader. Že na našem testu Y 37 smo povedali, da se kupcu ni treba odločiti za največje predvideno jadrovje, ampak se lahko zadržuje v mirnejših `vodah`; prvi lastnik sedeminitridesetice se je tako odločil za 73,00 kvadratnih metrov in v bum navijalno glavno jadro. Jadralni rezultat takšne redukcije je bil še vedno nadpovprečen, kar pa pomeni, da kupec `ipsilonke` v vsakem primeru ob vsem udobju notranjosti dobi še zagotovljeno hitrost pod jadri. Le odločiti se mora, kako hiter želi biti in premisliti, ali bo tej hitrosti kos! In odločiti se mora tudi v tem, ali dvema kabinama dodati še tretjo, kaj s tem pridobi oziroma izgubi.