Whitsundays

Otoki Whitsundays preplavljajo kataloge turističnih agencij vsega sveta. Najbolj pogosto uporabljena fotografija je neverjetni razgled na Hill Inlet. Seveda sem svojega kapitana prepričala, da sva takoj po Nari Inlet zajadrala prav tja. Obetal se je sončen dan in pihalo je prijetnih petnajst vozlov. Pri načrtovanju plovbe med temi otoki je najbolj pomembno to, da vemo, kaj dela bibavica. Najvišja plima pri Mackayu, nedaleč od južnih otokov Whitsundays, meri celih deset metrov! Dvigovanje plime ustvarja močen tok (do 5 vozlov) proti jugu, ki v večini primerov trči proti pogostemu jugovzhodniku in ustvarja kratke in strme valove. Če se v takšnem primeru odločimo za jadranje v veter, moramo vzeti v zakup, da bodo zeleni valovi kar pogosto zalili krov in posadko. Jadranje proti bibavici je v nekaterih ožinah praktično nemogoče, zato je pametno načrtovanje toliko bolj pomembno.

Zadnjo uro nižanja plime sva izkoristila za jadranje skozi zahrbten Hook passage (Strma bregova povzročata močne sunke, ki spreminjajo smer do 180 stopinj, zato sva vnaprej dvakrat skrajšala jadro in zmanjšala prednje jadro, kar se je pokazalo za zelo pametno potezo.). Na vzhodno stran otoka Whitsundays sva priplula prav v času oseke, nakar sva obrnila premec proti jugu.