Vrnitev v La Paz

La Paz je bila po Cabu Pulmu zadnja postaja najinega potovanja po Mehiki. Mesto leži približno dvesto kilometrov severno od Caba Pulma, do tja pa vodi cesta po slikoviti puščavski pokrajini južne Baje Californie. V La Pazu sem bil že tri leta prej s prijateljem Marjanom, in to v oktobru, ki velja po hidrometeoroloških pogojih za najboljši mesec za potapljanje (Val 201). Takratno potovanje je bilo fotografsko zelo uspešno in spoznal sem tudi simpatično potapljaško vodičko Mario, ki je delala v potapljaškem centru Club Cantamar, preko katerega sva se takrat z Marjanom potapljala. Maria je šla zelo na roko mojim fotografskim željam in na koncu mi je bila celo podvodni model. Medtem pa se je osamosvojila in s svojim fantom Edgarjem odprla lasten majhen potapljaški center za največ tri goste. Moja želja je bila, da bi se z Ireno sama potapljala z Mario na meni že znanih lokacijah, Maria pa bi nama bila bolj v vlogi modela kot vodiča.

Vendar, tako kot je v življenju običajno, so šle stvari povsem drugače (a tokrat za spremembo ne na slabše). Maria je namreč “punca akcije”, ki ne sedi doma za računalnikom, zato je bila komunikacija z njo preko elektronske pošte zelo težavna in včasih tudi po pol leta nisem dobil odgovora. Ko v najbolj kritičnem trenutku, ko sem moral rezervirati letalske karte, še vedno nisem dobil pritrdilnega odgovora z njene strani, sem se nazadnje odločil, da ponovno navežem stik s Clubom Cantamar, iz katerega pa so mi seveda takoj odgovorili in potrdili mojo rezervacijo. Sprva mi je bilo žal, da se ne bom potapljal z Mario, pozneje pa se je izkazalo, da je bila to pravzaprav boljša opcija….

Več si lahko preberete v št. 233 revije Val navtika