Vrhunski konec tedna v znamenju odličnih testenin

Tokrat za spremembo malo drugače. Kot že uvodni stavek pove, smo ga ta vikend malo »biksali« po svoje, po moško, s testeninami, ki pa so ženskega spola, no, vsaj nekatere. Tagliatelle, lunce, pappardelle, jajčne testenine, sipine testenine, nekaj njokov in raviolov, pa špageti in rezanci, testeninam ni bilo ne konca ne kraja …

S testeninami rad delam – ne samo zato, ker imajo ženski prizvok v izgovarjavi, ampak predvsem zaradi dejstva, da kreacijam v smislu omak, dodatkov in posipov ni nikoli konca in da kuhanje teh ni nikoli dolgočasno. Toliko, kolikor je dni v letu, lahko vsak sposoben kuhar ali pa kuharica našteje omak za vsak dan posebej. Nekatere so enostavne in hitro pripravljene, druge pa kompleksne in zahtevajo več časa in znanja. Hitrost ob tem ni dovolj trden razlog za kvaliteto. Najboljše omake za testenine so lahko narejene v le nekaj minutah, zato vedno bolj cenim Italijane, ki so že leta nazaj vedeli, kaj bomo ljudje potrebovali v času kapitalizma. Časovne in finančne stiske nas vedno bolj pripravljajo tudi na način prehranjevanja. Tako so testenine hrana bogatih in revnih, tistih, ki se jim vedno nekam mudi, pa tudi tistih, ki radi uživajo v malo manj tempiranem ritmu; kulinarično zahtevnih ljudi in na drugi strani tistih, ki jim kulinarika ne pomeni vse v »lajfu«.

Vse pa ni v omakah – testenine so bistvenega pomena. Narejene s pravo mero občutka ter seveda znanja, sveže iz domače moke, bele ali ajdove, koruzne ali pirine, z dodatki ali brez, o tem bi rad napisal nekaj stavkov. Sam sicer nisem »ekspert« za »pašto«, kakor jo ljubkovalno poimenujem, redko jo delam sam doma, predvsem zaradi dejstva, da živim blizu trgovine, ki ima najboljše testenine v mestu. Zaradi velike izbire in zaradi tega, ker si lahko od vsake vrste testenin izberem le porcijo ali dve, se mi zdi nesmiselno izgubljati čas in mesiti testo doma.

Zadnje čase je veliko govora (in verjamem, da je to tudi resnično dejstvo) o tem, da pšenična moka ni zdrava oziroma da gluten, ki se nahaja v moki, ni zdrav. Ko preračunamo, da ima porcija dobre »pašte« manj glutena kot košček kruha, ki ga pojemo za zajtrk, potem lahko rečem, da sem vsekakor pojedel nekaj zdravega. Pravzaprav so testenine lahko tudi iz pirine, koruzne ali ajdove moke, zato je prehranjevanje s testeninami dobro tudi za ljudi, ki se pšenični moki izogibajo. Ko sam pripravljam testenine, dajem poudarek omaki, in sicer, da je pripravljena iz vrhunskih sestavih in da jo je v jedi več kot samih testenin, zato pogosto v šali rečem, da bo za kosilo hobotnica z rezanci in ne obratno.

Skratka, po dolgem času smo se zopet po moško odpravili na morje ribarit in ker je bil šele četrtek, do nedelje pa je bila še dolga, pa tudi, ker smo vedeli, da bomo na morju 48 ur, se je bilo potrebno založiti s surovinami za hranjenje, da se nam slučajno ne bi »popki zalepili na hrbtenico«. V Ljubljani običajno kupim le vodo, morda kakšen domač kruh, salamo, sire, tako malo za rezervo, če gre kaj izven planov, zadnje čase pa sem se navadil s seboj vzeti sveže testenine iz trgovinice Toskana. Moram jih resnično pohvaliti, saj mi vedno lepo pripravijo nekaj okusov in oblik v lepo pakirane papirnate vrečke, po porcijo ali dve, da potem lahko ustvarjam v kuhinji.

Če imam čas, si okuse vnaprej naročim po telefonu, saj se lahko zgodi, da ob obisku trgovine ostanem brez vsega, saj nisem njihov edini certificirani odvisnik.

Petek zjutraj, ura je 5:00, zunaj je hladno in temno, v barki pa prijetno toplo. …

RAVIOLI Z BAZILIČNIM NADEVOM IN DAGNJAMI
Kupljene raviole v Toskani d. o. o. skuham v slanem kropu, praktično na morju natočim 1/4 lonca morske vode in dolijem 3/4 sladke, kar je ravno pravšnje razmerje za kuhanje »pašte«. Sicer je odvisno od tega, kakšna je omaka, koliko je slana, zato vsakič najprej naredim omako, šele potem kuham »pašto«.

Na sopari pustim školjke 3-4 minute, da se odprejo, jim odstranim prazno polovico lupine, naredim marinado iz oljčnega olja, popra, čilija in soka limone, prelijem čez meso školjk. Raviole malo prepražim na maslu, takoj ko jih skuham v slanem kropu, zložim na krožnike, dodam školjke, hladno paradižnikovo »šalšo«, torej omako, ki jo je naredila mama našega Igorja, ribolovca iz Ližnjana, ter nekaj uporabno dekorativnih vejic bazilike, ki se jo seveda poje skupaj z jedjo.

Hitro, enostavno in lahko za prvi dnevni obrok. Vse ostale školjke seveda padejo v čast dobri buzari.

Veliki valovi, ura je 14:00, odločimo se, da gremo ob obalo, saj smo v tem trenutku štiri morske milje stran, na odprtem morju. …

SIPA V BRODETU Z ŠIROKIMI REZANCI
Dve veliki rumeni čebuli prepražim na majhnem ognju, počasi, da se razpustita, nič ne solim, dodam le vejico rožmarina, majhen list lovorja, strok česna, strtega z dlanjo, poper, narezano sipo, ki je seveda neočiščena, saj je notranjost najboljša za »šugo«, ki je želim pridobiti čim več. Ena sipa, pet velikih fantov. Kuham 30 minut, vmes dodam vino in rdečo papriko ter zalivam z vodo, vse dokler sipa ni mehka. Posebej skuham široke rezance, ki so že na videz izvrstni. …

Več si lahko preberete v 197. št. revije Val navtika.