Volvo Ocean Race, 5. etapa

Etapa najtrše vzdržljivostne regate okoli sveta, ki vodi floto Volvo Ocean regate preko južnega Pacifika in okoli zloglasnega Horna, je vedno veljala kot najtrša preizkušnja. Odkar pa so že dodobra preizkušene “šestdesetice” zamenjale jadrnice razreda VOR 70, pa se vrstijo odstopi, postanki “v boksih” in celo potopi, in sicer zaradi okvar, lomov in drugih poškodb na jadrnicah. Navkljub temu, da je v te jadrnice vložena najsodobnejša tehnologija in najtrpežnejši materiali in znanje projektantov ter ladjedelcev, pa je iz leta v leto več težav. Analize in strokovnjaki pa so si enotni, da ne gre za slabše izdelane jadrnice in da ne gre kriviti materialov. Po njihovem mnenju nobena jadrnica, ki v krutih razmerah, kot jih doživljajo na oceanih, pri hitrostih, kakršne dosegajo VOR 70, ne bi vzdržala niti pol toliko.

Najprej so jih krepko zdelali pogoji, s kakršnimi so se soočili že prvi dan po štartu v Sredozemlju. Potem so jadrnice trpele še ob vzhodni afriški obali, ko so nabijale v valove in nasprotne tokove. Ponovno jih je zdelalo Rumeno morje, kamor navadno na regatah okoli sveta jadralci ne zaidejo. Krut je bil spust iz Kitajske do Nove Zelandije, a vendar je bila to edina etapa brez odstopov ali vmesnih postankov, čeprav tudi ni dosti manjkalo. V taktično in tudi drugače zelo naporni četrti etapi, med Sanyo in Aucklandom, so bile prvikrat vse posadke v cilju in to zelo skupaj. Med prvo in zadnjo jadrnico v cilju je minilo le slabih 14 ur in to po več kot 5.500 morskih miljah (10.000 kilometrih). Po zelo kratkem postanku v novozelandski prestolnici jadranja so krenili v peto, 6.705 milj (12.418 kilometrov) dolgo peto etapo, najdaljšo in najbolj “klasično” regato za oceanske jadralce. Etapa naj bi predvidoma trajala okoli 18 dni. V tej etapi je organizator postavil štiri točke, tako imenovana “vrata”, da posadke ne bi zajadrale preveč v južni Pacifik oziroma v nevarne zemljepisne širine zaradi plavajočega ledu.

Floti šestih jadrnic je pot iz zaliva Hauraki proti razsežnemu Tihemu oceanu kazal Mike Sanderson, dotlej najbolj osmoljeni skiper na VOR 2011-12, ki je kot domačin izkoristil svoje znanje lokalnih razmer. Vendar so jih na odprtem že čakale zaskrbljujoče razmere. Meteorologi so jim napovedali močne vetrove, ki jih povzroča sistem nizkega tlaka, kateri se je formiral severno od Aucklanda in se je pomikal proti hladnejšim vodam južnega Pacifika. Predvideli so celo do 60 vozlov vetra (preko 110 km/h). Na jadrnici Abu Dhabi se je posadki pridružil tudi Avstralec Anthony Nossiter, ki je dotlej bil član Žbogarjeve posadke na španskem katamaranu Green Comm. Najverjetneje gre poškodbi na jadrnici Iana Walkerja pripisati prav zelo kratkemu postanku med 4. in 5. etapo, saj se je jadrnica Abu Dhabi morala vrniti v Auckland že po 50 miljah, ker je po padcu z visokega vala popustila ena strukturnih pregrad v premcu jadrnice. Medtem je preostalih pet posadk jadralo v veter (35 vozlov/65 km/h) in šestmetrske valove. Naslednji dan je član posadke novozelandske jadrnice Camper zapisal: “Brez kančka dvoma je bila to moja najtrša uvodna noč v katero od etap te dirke”. Njegov jadralski kolega pa je po tem, ko se je s triurne nočne straže vrnil pod krov jadrnice, izjavil, da se počuti kot bi bil deset rund v ringu z Mikeom Tysonom. Na ameriški jadrnici Puma so že prvi dan šteli dve delovni roki manj, saj si je član posadke, katerega je visok val vrgel preko kokpita, izpahnil ramo. Ko si je še eden poškodoval hrbet, ju je skiper Ken Read že hotel odložiti oziroma zamenjati na bližnjih otokih Chatham, a sta kmalu kazala znake okrevanja, zato se niso odločili za postanek. V danih razmerah so že po prvih 500 morskih miljah (dobrih 900 km) z vseh šestih jadrnic poročali o odpravljanju bolj ali manj resnih strukturnih poškodb. Večidel teh je nastajal na premcih, kjer trupi jadrnic niso prenesli trdega “nabijanja” v valove. Veliki osmoljenec Mike Sanderson (Sanya) je četrti dan, prav takrat, ko je bil v vodstvu, doživel še en udarec. Zlomilo se je eno od dveh krmil. Jadrnice VOR 70 imajo po dva krmilna lista, kot del obvezne opreme pa morajo imeti še tretje, katerega lahko namestijo na krmno zrcalo ali nadomestijo zlomljen krmilni list na prvotnem mestu. Z močnim pokom se je zlomila os desnega krmilnega lista, voda pa je zalila vodotesni krmni prekat jadrnice, kar je posadki še dodatno otežilo popravilo. Ko pa so spoznali, da je prišlo tudi do poškodbe trupa, ki ga je prebil opletajoči krmilni list, so obrnili jadrnico nazaj proti Novi Zelandiji. Zmagovalec zadnje VOR, Mike Sanderson, po vseh tegobah, ki jih je doživel na tej dirki, ni več našel tolažilnih besed. Medtem so tri vodeče jadrnice, Camper, Groupama in Puma, beležile preko 500 prejadranih milj (preko 920 kilometrov) v 24 urah.