Vikinške ladje

Junija 793 je neznana drhal oropala samostan na vzhodni obali Anglije. Menihi so v anale slikovito opisovali grozodejstva in letnica danes šteje za začetek vikinške dobe. Nadaljnjih 300 let so bili Vikingi strah in trepet obal anglosaškega otočja in sedanje Francije ter trn v peti številnim evropskim trgovcem. Danes gledamo na njih bolj pozitivno, pravzaprav z občudovanjem.

Predniki Vikingov so bili sprva enotno nordijsko ljudstvo, ki se je po zadnji ledeni dobi s preprostimi čolni premikalo na nova območja: danske otoke, ob norveški obali in v notranjost današnje Švedske. Prvotni prebivalci danske celine, Angli in Juti, so se preselili v Britanijo. Do 8. stoletja našega štetja so se oblikovale osnovne meje današnjih nordijskih držav, čeprav so se premikale še do 18. stoletja. Švedska je nastala iz zveze dveh ljudstev: Götarjev in Svearjev. V začetku 9. stoletja je bilo podnebje milejše, zato predvidevajo, da je prebivalstvo Skandinavije številčno zelo naraslo. Potreba po novih virih in že prej obstoječi drzni in bojeviti duh sta povzročila val strastnih roparskih pohodov.

Niso bili vsi Vikingi pirati. Večina je bila običajnih kmetov, ki so čolne uporabljali za ribolov. Morda so v življenju šli na en roparski pohod ali pa so v službo na morju poslali katerega od sinov. Vsekakor pa drži, da so bili v tistem času najbolj neustrašni morjeplovci, katerim se lahko zahvalimo za naselitve nekaterih negostoljubnih območij. Norveški Vikingi so kolonizirali otoke severne Škotske, Ferske otoke, Islandijo in Grenlandijo, začasno pa so se naselili tudi na obalah Severne Amerike. Švedski Vikingi so se obrnili predvsem na vzhod – v gozdovih in stepah sedanje Rusije so dobili krzna in sužnje, po velikih rekah Vzhodne Evrope pa ustanovili močne trgovske poti z Bizantinskim cesarstvom. Danci so bili bližje celini in obdani z drugimi narodi. Poleg pomorskih roparskih pohodov, ki so segali na Britansko otočje, Italijo in celo maroško obalo, so napadali tudi s kopensko vojsko, predvsem večja mesta v Franciji in Hamburg v Nemčiji.