Marčevski Val prinaša veliki intervju z Albertom Bolzanom, udeležencem letošnjega VOR-a

Marčevski Val prinaša veliki intervju z Albertom Bolzanom, udeležencem letošnjega VOR-a

Val 197
AVTOR Julijan Višnjevec
FOTO arhiv Alberto Bolzan in Volvo Ocean Race

Marčevski Val, ki bo na prodajnih policah na dan pomorstva, 7.marca, prinaša veliki intervju s tržaškim jadralcem Albertom Bolzanom, ki je svoje mesto na eni izmed najinovativnejših jadrnic, Esimit Europa 2, zamenjal za jadrnico tipa vor-65, in sicer na krovu ekipe Team Alvimedica.
Okus in čar ene najtežjih jadralskih preizkušenj nam je predstavil iz prve roke, podrobno pa je opisal tudi, kaj se je zgodilo tiste usodne nesrečne noči in povedal več o usodnem trku Team Vestasa ob koralni greben v Indijskem oceanu. Na jadrnici Team Alvimedica so mu nadeli vzdevek »Ferrari«, in sicer zaradi njegovega hitrega jadranja in dejstva, da izhaja iz dežele Ferrarija, Italije.

Katera je bila vaša vloga na EE2 in katero imate sedaj na vor-65?

Na jadrnici EE2 sem že od samega začetka imel vlogo krmarja. Priložnost sem imel jadrati z najboljšimi evropskimi in svetovnimi jadralci ter tako razvijati nove ideje in znanja. Sicer niti ne bi imel priložnosti priti do določenih ljudi iz sveta jadranja in regate Volvo Ocean Racea. Pri ekipi Team Alvimedica se moje zadolžitve v osnovi nekako delijo na dva dela. V priobalnih regatah sem v vlogi taktika, medtem ko je na dolgih preizkušnjah moje delo za krmilom. Tudi to delo zahteva nenehno komunikacijo in posvete z navigatorjem ter s skiperjem. Odločitve so med drugim taktične narave, zato imam tudi tukaj podobno vlogo.

Kakšna je vaša vloga med plovbo v smislu poveljevanja in spreminjanja smeri, ko ste za krmilom? Ali odločitve sprejemate povsem samostojno?

Smer lahko spreminjam glede na trenutno stanje, prav tako se lahko odločam o najugodnejšem in najhitrejšem kurzu. Navigator in skiper sta denimo odgovorna za plan poti, vendar je tu prisotna tudi konstantna komunikacija med ostalimi člani posadke in seveda tudi z menoj kot krmarjem, če sem ravno takrat za krmilom. Delo je timsko, čeprav ima vsak svoje specifične zadolžitve in je tudi krmarjev več.

Že iz drugih ekip poznam dejstvo, da ste se lahko glede prehrane odločili na osnovi želja posameznikov, kar je tudi nekakšna novost?

 Imamo suho, odmerjeno dnevno količino hrane za vsak dan posebej. To so različni praški, ki imajo odmerjeno količino proteinov, vitaminov in ogljikovih hidratov in zadovoljijo naše specifične dnevne potrebe.

Na jadrnici je še osem članov posadke, vendar lahko tudi med maloštevilno posadko pride do nesoglasij, prepirov. Je do česa podobnega do sedaj pri vaši ekipi že prišlo?

Ne, nikakor. Že dejstvo, da si prostovoljno tukaj in smo si vsi želeli postati del ekipe ter Volvo Ocean Race izkušnje, je močen argument, da ne prihaja do konfliktov. Da ne bo pomote, diskusije sicer potekajo na dnevni osnovi, ampak je to izmenjava mnenj, ki večkrat niso enaka, zato prihaja do nesoglasij. Kljub temu imamo vsi skupaj isti cilj, do katerega je potrebno priti, prostora za zamere ali »soliranje« tukaj ni. Vsakdo mora dati svoj prispevek in biti potrpežljiv, sicer bi se po enem dnevu lahko vsi izkrcali.

Verjetno se še dobro spominjate, kako je bilo tisto noč, ko se je Team Vestasu pripetila nesreča in so z jadrnico končali na koralnem grebenu? Vaša ekipa je bila v neposredni bližini kraja dogodka in ekipi ste prvi nudili pomoč prav vi, imam prav?

Da, tista noč je bila res izjemno zastrašujoča, nikoli je ne bom pozabil. ….

Po vašem mnenju in z vašega zornega kota se je napaka pri ekipi Vestas zgodila nekoliko po neumnosti, zaradi nepazljivosti? Je bila to človeška napaka ali napaka na opremi?

Nedvomno je šlo za človeško napako, veliko človeško napako. …

Več si lahko preberete v 197. št. revije Val navtika.