Veličastna predstava z negotovo prihodnostjo

Dogajanje na razstavnih površinah genovskega, po vrsti letos že 49. navtičnega salona je ponovno odkrivalo ekonomsko, tehnično in filozofsko stanje apeninske, evropske in svetovne navtične industrije.

Razstavne površine genovskega salona so se v slogu zadnjih let ponovno šibile pod težo številnih plovil iz italijanskih, angleških, francoskih, ameriških in še kakšnih ladjedelnic. Na ogled je bilo postavljenih nič manj kot 2.400 bark, med katerimi jih je bilo kar 59 odstotkov krajših od desetih metrov. V dolžinskem razponu med 10 in 24 metri so jih organizatorji našteli 31,5 odstotka. Nič manj kot 13 odstotkov je bilo jaht z več kot 24 metri, kar 37 pa jih je merilo več kot 30 metrov. Sodeč po tem bi lahko trdili, da v navtiki ni recesije. A so dejstva drugačna! Finančni cunami, ki je zajel svetovno gospodarstvo, je močno zarezal v navtično industrijo, ki je zadnje desetletje poznala le prodajno rast z deset in več odstotnimi skoki.

Poslovni rezultati, ki jih je beležila navtična industrija do lanskega oktobra, so bili namreč izjemni. V zadnjem desetletju sta se v navtiki dejansko cedila med in mleko. Po lanskem oktobru je drugače, zelo drugače. Kupna moč je izpuhtela, kupci prav tako. Nekatere ladjedelnice so nasedle na finančne čeri, druge se pobirajo. Zdaj prihaja nov začetek, kar dokazuje letošnja Genova po marsikateri strani, čeprav drži, da ostajajo časi negotovi in daleč od nekdanje konjunkture.

O negotovosti pove veliko statistika, ki jo pripravlja združenje italijanske navtične industrije v sodelovanju z ekonomsko fakulteto iz Genove. Po njihovih podatkih so sosedje leta 2008 izdelali in prodali za 3,36 milijarde evrov rekreacijskih plovil, kar predstavlja za dober odstotek boljši rezultat kot leta 2007. Slednje pa spremlja neprijetna podrobnost, da je prvih osem lanskih mesecev zaznamovala močna rast in nato izjemen upad. Podobno velja za celoten posel s prodajo italijanskih plovil, motorjev in navtične opreme, kjer je bilo prometa za 4,89 milijarde evrov. Celoten trg, vključno z uvozom tujih plovil, pa je dosegel številko 6,18 milijarde evrov, kar je na ravni prometa iz leta 2007 – leto pred tem so sosedje zabeležili rast v višini milijarde evrov. Bolj skopi so podatki za zadnje mesece in letošnje dogajanje, kjer naj bi navtična prodaja v svetovnem merilu utrpela približno 50-odstotni padec. Podoben trend beležijo Italijani pri lizingu plovil, ki je v letošnjem prvem poletju upadel za skoraj 55 odstotkov.

Nekatere ladjedelnice so temu primerno zmanjšale izdelavo, znižale število zaposlenih in zaustavile aktivnosti za določena časovna obdobja. Kar nekaj je bankrotov, kjer so najbolj na udaru manjše navtične hiše in tiste, ki so se zadnja leta v smislu izdelave prekomerno širile s pomočjo kreditov. Manj ogrožene se zdijo, vsaj sodeč po sejemskem dogajanju, ki ga razčlenjeno opisujemo na naslednjih straneh, večje ladjedelnice z izdelavo, ki sloni na sklenjenih pogodbah z znanimi kupci, ne pa na sezonskem kopičenju zalog. Ali bo vse omenjeno zadostovalo za lepšo finančno navtično prihodnost, to bo pokazal čas. Sodeč po novostih z naslednjih strani so prvi znaki okrevanja brez dvoma vidni!