Valovi pod atlantskim tritisočakom

Valovi pod atlantskim tritisočakom

Val 134

Kanarski otoki

AVTOR Blaž Hočevar
FOTO Blaž Hočevar

Šele po več kot 3 milijonih let je otok Tenerife zares postal Tenerife. Sprva naj bi v Atlantiku ležali trije mali, a gorati otočki Anaga, Teno in San Lorenzo. Posledica delovanja ognjenikov je bila, da so se vsi trije sčasoma zlili v eno gmoto, katere ognjeniški vrh se danes dviga zavidljivih 3.717 metrov nad morjem. V zimskih mesecih nosi debelo belo kapo, poleti pa ga neusmiljeno biča močan severovzhodni veter.

Daleč pred našim štetjem so iz 270 kilometrov oddaljene Afrike na obalo otoka pripluli skuštrani prišleki – Guanchi. Ker so bili tam prvi, so se po mili volji razpršili po dolinah, planotah in jamah otoka, prav tako pa so naselili vseh preostalih 6 otokov kanarskega arhipelaga. Verjetno so imeli veliko prostega časa, pa so ga precej namenili opazovanju visokega ognjenika in snega okoli vrha ter ob tem vzklikali »Tene«, »Ife«, »Tene«, »Ife« … Kar v prevodu pomeni »Gora«, »Bela«, Gora«, »Bela« … Še mnogo stoletij je minilo do dneva, ko so brezskrbni Guanchi izza horizonta, v smeri Evrope, ugledali prva bližajoča se jadra. Španski konkvistadorji so napovedali novo obdobje Kanarskih otokov; v znanem, pogoltnem in brezbrižnem slogu so napadli, pobili in iztrebili vzklike Guanchov ter med njihov »Tene« in »Ife« na silo vrinili črko R. In od takrat dalje otok poznamo kot Tenerife.

Mini celinaOtok spominja na mini celino, s podnebjem večne pomladi, temperature zraka so podobne poznopomladanskim v Sloveniji, od 17 do 30 stopinj C. Na relativno kratkih razdaljah smo priča tako geografskim kot tudi družbenim spremembam. Spektakularno pogorje El Teide v notranjosti se dviga slabih štiritisoč metrov visoko, medtem ko je sušni jug pozidan z betonskimi oazami. Vlažni severozahod prekrivajo zelena gričevja, pusta in industrije polna je vzhodna obala ter divje strma jugozahodna obala. Tako bi na hitro označil izgled otoka, ki nad morjem nosi 850.000 otočanov.