Utrinki z Jadrana
Noč na sidru
Na Siesto (elan 333) sem se vkrcal opoldne v Tisnem na Murterju. Za nekaj dni tega poletja sem se pridružil bratu, s katerim si mnogo preredko deliva skupne trenutke plovbe ali sobivanja na morju. Zaradi neugodne vremenske napovedi sva sklenila najti ugodnejše zavetje pred napovedano burjo, kot ga je nudil zaliv, v katerem me je brat pričakal.
V popoldanskih urah oblačnega in soparnega dne sva zaplula mimo Betine in rta Gradina, izza katerega je vhod v zaliv mesteca Hramina, ki bi nama lahko nudilo nekaj zavetja, a sva si zaželela mirnejšega sidrišča. Zato sva nadaljevala mimo otočka Tegina, preko plitvega prehoda med tem otokom in otokom Zminjak. Malo južneje od svetilniškega otočka Prišnjak, na severozahodni strani Murterja, sva našla miren kotiček v zavetju Školjića in nasipa, ki tega povezuje s kopnim. Severnik, ki je še pihal v popoldanskih urah, in dodobra vkopano sidro v belem pesku na globini med petimi in šestimi metri je obetalo zadostno varnost pred burjo, pred katero bi naju moral ščititi nizek otoček Školjić. Večerne vremenske napovedi pa niso bile tako prijazne. »Burja, mestoma med 30 in 40 vozli«. Mestoma, kje za vraga bo to? »Sicer pa v drugi polovici noči med 20 in 25 vozli.« V slednjih pogojih bo najino zavetje kar dobro. Se bova ponoči pač izmenjevala na nočni straži, sva si rekla.
Večer je bil lep. Oblake na zahodu je počasi odgnalo. Zamenjalo jih je rumeno obarvano nebo. Na najinem vzhodu pa se je murtersko zelenje obarvalo v čudovite tople odtenke, katere je zarisala narava s pomočjo zahajajočega sonca. Nekaj kapljic iz sivega neba v ozadju pa je čudovitim barvam dodalo še mavrico.
Sprehajalci na bližnji obali so se redčili. Po večernem prigrizku sva se ponovno namestila v kokpitu jadrnice in spremljala zaton dneva. Veter se je povsem umiril. Jadrnica je zarisala počasen krog okoli sidra. Kozarec cvička se je prilegel, kot že dolgo ne. Čeprav sva si imela veliko povedati, sva tiho sedela in uživala popoln mir. Narava je povsem potihnila, midva pa tega nisva hotela zmotiti. Tudi to so tisti trenutki, ki jih iščemo na morju, ko želimo ubežati pred hrupnim in stresnim vsakdanom v urbanem okolju, kjer živimo. V takšnem miru se sprosti tudi naš notranji mir. Lahko noč!