Uradna otvoritev Hiše morja v Izoli

Konec novembra je Izola doživela uradno otvoritev muzejskih prostorov Izolane, Hiše morja. Seveda ni skrivnost, da je prav morje tisto, ki je v preteklosti močno zaznamovalo identiteto tega našega obalnega mesta, kar so imeli v mislih snovalci, ko so muzeju dodeljevali podobo in vsebino. V Hišo morja so prelili del bogate pomorske zgodovine, ki se je spisala na tem območju, rdeča nit pa sta ribištvo in ribja predelovalna industrija. Tema dejavnostma, ki sta svoj čas predstavljali gonilno silo lokalnega gospodarstva, je namenjeno prvo nadstropje, medtem ko pritličje tudi nadalje gosti modele naših tradicionalnih plovil.

 Ko smo o tem kulturnem objektu, ki se v mestnem jedru Izole med strnjenimi poslopji in ozkimi ulicami skriva pred ostro burjo, nazadnje obširneje pisali, se je še imenoval Muzej Parenzana. Naj spomnimo: Parenzana (oziroma Porečanka) je bila ozkotirna železniška proga, ki je na začetku prejšnjega stoletja povezovala kraje od Trsta do Poreča, speljana pa je bila tudi mimo Izole. Tej pomembni prometni žili je bilo ob našem zadnjem obisku leta 2012, skupaj s spomini, ki so prihajali iz tovarne slovenskih igrač Mehana, namenjeno zgornje nadstropje, v pritličju pa so bili razstavljeni ladijski modeli. Že tedaj pa je muzej vidno klical po temeljiti posodobitvi.

Izolski muzej so Občini Izola in Turističnemu združenju Izola s strokovno pomočjo pomagali na novo ustvariti v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran, za oblikovno podobo muzeja pa je poskrbela Izolanka Mateja Tomažinčič.

Avtorica razstave in besedil, kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran in muzejska svetnica dr. Nadja Terčon, je na otvoritveni slovesnosti razložila, da ostajajo osnova v pritličju, ki je bilo prenovljeno lani, ladijski modeli naših štirih vodilnih modelarjev: Marcela Blažine, Leopolda Belca, Mihaela Huszarja in Iva Štaderja, ki so postavili temelje tej umetnosti. Modeli ne prikazujejo samo bogate tradicije modelarstva temveč tradicijo ladjedelstva in pomorskega prometa ter zgodovino vseh treh obalnih mest. »Osnova razstave so tudi fotografije in strokovna besedila. Ker pa smo v Izoli, je glavni motiv na fotografijah in besedilih mesto in ljudje, ki so v tem mestu živeli z morjem,« je dejala Terčonova in v nadaljevanju strnila misli: »Moški, Izolan, je bil nosilec ribištva; ženska, Izolanka, je bila nosilka ribiško-predelovalne industrije. Ta muzej je spomenik njim.« Kot je zaključila Nadja Terčon, ostaja upanje, da se bo v prihodnosti našel prostor za dodatno razširitev vsebin, materiala je namreč še ogromno.
Dokumentarne fotografije so delo izvrstnega Maria Magajne, ki je v sredini prejšnjega stoletja v fotografski objektiv lovil glavne vsebine političnega, gospodarskega in družabnega življenja, ki je bilo tedaj na tem delu zelo pestro. Fotografije dopolnjujejo muzejski predmeti, ki jih je dal na razpolago Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran. Velika dodana vrednost sta dva posebna eksponata, ki zavzemata osrednje mesto v prvem nadstropju. Eno je obnovljeno plovilo passara, ki so ga v okviru mednarodnega projekta Mala barka 2 prenovili v Zavodu ZAR, iz projekta Mala barka 1 pa izhaja replika ribiške kabine. …

Več si lahko preberete v 235. št. revije Val navtika, ki izide v prihodnjem tednu.