Upor na ladji Bounty

Upor na angleški ladji Bounty sodi med klasične zgodbe pomorske literature. Nič čudnega, saj je v njej več kot dovolj napetih dogodkov, primerov osebnega poguma, vzdržljivosti, a tudi sovraštva in surovosti, posebno draž pa ji daje dejstvo, da so resnični vzgibi za upor in psihološke podrobnosti glavnih junakov do danes zavite v skrivnost.

Zgodba se je začela leta 1787. Tisti čas je zaradi ameriške revolucije nastal problem prehrane sužnjev na angleških plantažah v Karibih. Angleži so ga na predlog Josepha Banksa (poznamo ga kot sopotnika na prvi plovbi Jamesa Cooka) sklenili rešiti z načrtom, po katerem bi s Tahitija na Karibe prepeljali sadike kruhovca, ki bi zagotavljale trajen vir hrane, bogate s škrobom. Triintridesetletni poročnik William Bligh je dobil povelje, da z majhno, komaj 27,7 metra dolgo ladjo Bounty (Radodarnost) odpluje na Tahiti, tam naloži kruhovce in jih prepelje na Antile. Na razpolago je imel posadko 45 mož, od katerih pa je bilo pravih mornarjev manj kot pol. Živeli so na majhnem prostoru, v zadušljivih kamrah, saj je bila na že tako premajhni ladji polovica krme preurejena za prevoz kruhovcev. To je bil eden od vzrokov za živčnost in nezadovoljstvo mornarjev. Bligh je bil sposoben pomorščak (kot navigator se je izkazal na tretji plovbi Jamesa Cooka!), a strog in pikolovsko natančen poveljnik, ki je pri svojih zahtevah do mornarjev najbrž premalo upošteval posebne okoliščine plovbe. Zdi pa se – če upoštevamo tedanja merila v mornarici – da vendarle ni bil surov, kakor mu očitajo nekateri zgodovinarji.

No, med plovbo, ki se je začela 23. decembra 1787 v Spitheadu blizu Southamptona, je nenehno prihajalo do trenj: ljudje so morali ves čas trdo delati, pritoževali so se zaradi slabe hrane, Bligh se je diletantsko vtikoval v strokovne podrobnosti mojstrov, recimo ladijskega tesarja Purcella, izrekel je tudi prve kazni (bičanje). Aprila 1788 je Bounty zaman skušala obpluti rt Horn na jugu Južne Amerike, zato jo je Bligh obrnil v nasprotno smer in konec maja pod rtom Dobrega upanja zaplul v Indijski ocean. Pod Avstralijo je nadaljeval plovbo do otokov Bounty vzhodno od Nove Zelandije in 24. oktobra leta 1788 prispel na cilj: na otok Tahiti v današnjem Družbenem otočju v južnem delu Tihega oceana.