Tunizija
Ob obali Sredozemskega morja, na robu gorovja Atlas in na robu peščene Sahare leži Tunizija, severnoafriška dežela, ki sodi na črni celini med bolj razvite države. Zaradi njene naravne lege na križpotju med Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom je bilo to področje vedno zanimivo za trgovce. In kjer je doma trgovina, je tudi denar in bogastvo, tam pa je tudi moč in politični vpliv. Tako je bilo včasih in do danes se ni nič spremenilo. Na tem področju so se rojevale in umirale civilizacije, ki so dale vsemu človeštvu neizbrisen pečat. Zato je dogajanje na tem prostoru zelo tesno povezano z razvojem ob Sredozemlju. Matmata
Potepanje po deželi sem začel na jugu v pokrajini Matmata. To pusto kamnito pokrajino, ki se postopoma dviga v gorovje Dahar, si je za snemanje filma Vojna zvezd izbral režiser George Lucas. Tako je ta pokrajina dobila tudi ime Mesečeva pokrajina. Kulise iz filma še danes stojijo sredi puščave, ena izmed lokacij pa je preurejena v hotel. To je tako imenovana trogloditska hiša v zemlji, v katerih še danes živijo Berberi. Na poti sem se ustavil pri prijazni Berberki Salihi, ki mi je gostoljubno razkazala svojo hišo. Osrednji prostor je atrij oziroma dvorišče, kjer po navadi suši različne začimbe, fige in dateljne. Skozi bolj ali manj tesne vhode sem vstopil v posamezne prostore v zemlji. Prostori so opremljeni s skromnim pohištvom. Saliha pripravlja tudi sobe za mimoidoče popotnike, ki si želijo prenočiti malo drugače kot v običajnem hotelu. Na koncu sva s Saliho ob metinem čaju še malo poklepetala, potem pa sem se odpravil naprej.
Za jug dežele so znani ksarji. To so iz ilovice zgrajene stavbe, ki so sklenjene v krogu okoli osrednjega dvorišča. V preteklosti so bili ksarji namenjeni izključno za shranjevanje živil, tudi za več let. Trajna temperatura v ksarjih in suho podnebje sta zagotavljala obstojnost živil tudi za dlje časa.
Med potjo sem opazil ob cesti, predvsem na jugu države, veliko neobičajnih bencinskih črpalk. Veliko bolj kot klasične bencinske črpalke so priljubljene tako imenovane zasebne črpalke. Gorivo je v kanistrih zloženo na lesenih stojnicah in domačini točijo gorivo iz teh kanistrov. Gre za pretihotapljeno gorivo iz sosednje Libije, ki je z nafto bogata dežela. Gorivo tudi sicer ni drago v Tuniziji, na teh zasebnih črpalkah pa je še precej cenejše. Oblast to brez zadržkov tolerira, kljub temu, da se davki ne odlivajo v državno blagajno. Problem je le, če tihotapce dobijo na meji, ko pa je gorivo enkrat v državi, ga lahko brez težav prodajajo ob cesti.