Svečana otvoritev kompleksa Schellenburg
– V središču Ljubljane se na prostoru nekdanjega Kolizeja zaključuje gradnja rezidenčnega kompleksa, ki ga sestavljata Palais in Villa Schellenburg. Kompleks je ime dobil po Jakobu Schellu pl. Schellenburgu (1652 – 1715), ljubljanskem veletrgovcu, finančniku, cesarskem svetniku, velikodušnem mecenu mesta Ljubljane in dežele Kranjske, podporniku umetnosti, ustanovitelju verskih, dijaških in ubožnih ustanov, graditelju uršulinskega samostana in cerkve v Ljubljani in s tem prve in edine dekliške šole s pravico javnosti v Ljubljani nadaljnjih 170 let. Prvi obiskovalci so si kompleks ogledali včeraj ob spremstvu vodičev. Zvečer je na svečanem dogodku objekt simbolično meščanom in novim lastnikom predal investitor Jože Anderlič.
»Rezidenčni kompleks je zaključek nekega obdobja, ki sem ga začel z izgradnjo Kapitlja, Vile Urbane, Steklenega dvora, garažnih hiš Šentpeter in Meksiko, Hotela Mons in Žitnega mostu. S svojimi sodelavci vsako novogradnjo razumemo kot most. Most med preteklostjo in prihodnostjo. Most med naročniki in izvajalci. Most z okoljem in meščani. Most popolne dovršenosti,« je na odprtju povedal Jože Anderlič.
Na mestu današnjega kompleksa Schellenburg je do leta 2011 stala nekdaj največja stavba v Ljubljani, imenovana Kolizej. Leta 2003 je povsem dotrajano stavbo kupil investitor Jože Anderlič, ki se je odločil, da stavbo podre in na njenem mestu sezida novo, ki bi ustrezala novim časom. Degradirano območje je želel spremeniti v nov generator razvoja, ki bi mestu omogočalo rast in življenje.
Leta 2004 je na velikem mednarodnem arhitekturnem natečaju zasnoval sodoben kompleks, katerega jedro je bila koncertno-operna dvorana s skoraj 1.700 sedeži in v velikosti 16.000 kvadratnih metrov. S tem je želel v mesto vnesti vsebine, ki so bile in so še danes nujno potrebne v centru Ljubljane za dvig kvalitete življenja in pospešitev kulturnega turizma. Hkrati je želel ustvariti ikono mesta, po kateri bi Ljubljana zaslovela in se znašla na zemljevidu sodobne arhitekture.
Ker mu zaradi nasprotovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine in komisije ustanovljene s strani Ministrstva za kulturo leta 2012 to ni uspelo in mu kljub prilagajanju projekta niso dovolili gradnje preko 30m višine, kar je pomenilo, da projekt, ki je predvidel gradnjo operno koncertne dvorane v višini 38,5m ni mogoče zgraditi. Investitor je zasnoval nov projekt in navsezadnje med letoma 2020 in 2023 postavil kompleks Schellenburg.
Kompleks Schellenburg sestavljata dve zgradbi, Palais in Villa Schellenburg, ki ju povezuje ozelenjeno notranje dvorišče. Dovršena arhitektura, domišljeni tlorisi in brezkompromisna izbira materialov stanovalcem in uporabnikom v kompleksu Schellenburg obljubljajo vrhunsko funkcionalnost ter razkošno in udobno bivanje v središču Ljubljane.
Arhitekturo Ville s fasadami in zunanjo ureditvijo je načrtoval arhitekt Jurgen Engel, arhitekturo Palaisa s fasadami pa arhitekt Christopher Hammerschmidt, oba arhitekturni biro KSP, Frankfurt: » Želel sem ustvariti stavbo, ki je v dialogu z mestom, ki jo obkroža. Zato nima zaprtih dvorišč, odprta je navzven in povezana z okoljem. Ko se na primer nekdo sprehodi mimo nje, pa prav tako zlahka pogleda noter. Meščani so torej v dialogu z zgradbo, prebivalci Palaisa pa z mestom in meščani. Ta odprtost se kaže tudi pri drugih elementih, ki smo jih uporabili. Okna niso običajna, odločili smo se za francoska, ki omogočajo pogled navzven pa tudi navzdol. Ko pogledaš v vrt, te pogled ponese zelo daleč v mesto. To so bile ključne zamisli, ki pa smo jih nadgradili z zaobljenimi vogali, ki še bolj odpirajo poglede. Poleg tega je kakovost izvedbe neverjetno dobra. Tega, kar sem videl tu v Ljubljani, drugje v Evropi skoraj ni več moč najti. Čestitam mestu in vsem, ki so vztrajali in se trudili ohranjati to visoko kakovost. «
V Palaisu je 110 stanovanj, velikih od 62 m² do velikodušnih 345 m². Ustrezajo sodobnim bivanjskim pričakovanjem in jih je možno poljubno urediti glede na potrebe in želje stanovalcev.
Poslovni del Palaisa sestavljajo pisarne, razporejene v zgornjih šestih nadstropjih, in lokali v pritličju. Odprta zasnova omogoča rešitve za različne dejavnosti. Kakovostna in trajnostna gradnja Palaisa zagotavlja visoko kakovost bivanja, stroški na kvadratni meter pa so v poslovnem delu med najnižjimi v prestolnici.
V Palaisu je prodanih 2/3 stanovanj, medtem ko je v poslovnem delu na razpolago še 20 odstotkov prostorov.
Villa Schellenburg ima pet etaž in je okronana z rahlo v notranjost zamaknjeno terasno etažo. Za fasado peščene barve in ozkimi okni se razprostira 15 ekskluzivnih stanovanj. 14 prostornih domicilov s stanovanjsko površino med 119 m² in 225 m² ter razkošno stanovanje v penthousu, veliko 335 m². Na jugozahodni fasadi se razprostirajo skoraj popolnoma zastekljene lože, ki zagotavljajo obilo naravne svetlobe in nudijo edinstven pogled na mesto. Stanovanja v Villi so v celoti prodana. Prvi stanovalci so se v vilo vselili že februarja.
Stanovalcem kompleksa Schellenburg bodo na voljo 24-urna concierge služba, varovanje, igrišče za otroke, zelene površine, , ločena dvigala za kolesa, kolesarnice, možnost montaže električnih polnilnic na parkirnih mestih …
Kompleks Schellenburg je več kot le kompleks stanovanj; je oaza razkošja in udobja v mestnem središču, v neposredni bližini znamenitosti, trgovin, restavracij ter kulturnega in zabavnega dogajanja. Nudi mirno in zeleno okolje, le nekaj korakov od centralnega parka Tivoli, odmaknjeno od mestnega vrveža.
V kratkem bo izšla tudi monografija z naslovom Od Kolizeja do Schellenburga. Kako smo gradili, avtorice umetnostne zgodovinarke prof. dr. Metode Kemperl. V knjigi avtorica natančno povzame vse ključne mejnike, ki so pripeljali do uresničenja projekta.
