Starec in morje

Priznam, da izkoristim vsako priložnost, da si ogledam marino, opazujem druge mornarje pri pristajanju ali ostalih manevrih in se učim iz njihovih napak. Če je v manever neposredno vpleteno tudi moje plovilo, pa rad pomagam, če seveda sosednja posadka sprejme mojo pomoč. Pri pristajanju se to kar rado zgodi, večji problem pa so čarteristi, ki nimajo dovolj izkušen (beri: jih sploh nimajo) ali pa imajo kakšnega nadutega skiperja.

Uvod
Bilo je v Zadru sredi sezone. Dogovorjen sem bil za sestanek v marini. Po stari navadi sem prišel prezgodaj, pa sem si ogledoval dogajanje v njej. Mojo pozornost je pritegnila velika jadrnica (56 čevljev), ki je suvereno vplula v notranji del pristanišča. Za krmilom je stal starec, oblečen v bele kratke hlače in srajco. Prav tako je bil bel njegov klobuk, ki je videl že boljše dni. Prava Hemingwayeva podoba. Barka je plula v pristanišče, na njej pa razen starca za krmilom na palubi ni bilo nikogar. Pojavila se je še starejša gospa, namestila bokobrane in izginila nazaj v notranjost. Pričakoval sem, da se bodo ostali prikazali v vsakem trenutku. Barka se je zdaj ustavila, kot da ima zavoro, in se začela na mestu obračati tako, da je bila krma obrnjena v smeri marine. Počasi je starec barko začel voziti vzvratno, obenem pa je še zavijal in skoraj na milimeter natančno pristal med dvema motornjakoma. Še vedno sam in brez pomoči. Na pomolu so ga počakali, mu podali mooringe, on pa njim svoje privezne vrvi. In manever pristajanja je bil končan. Res je treba priznati, da ni bilo nobenega vetra, a pristanišče ja bilo polno majhnih plovil pa še eden izmed trajektov je pristajal in s črpalke je odpeljal nestrpni Italijan s 44 čevljev velikim gliserjem. Seveda sem si po sestanku jadrnico ogledal od blizu. Na poveljniški konzoli v kokpitu se je bohotila velika črna palica, kot joystick, ki ga za upravljanje uporabljajo rovokopači, bagri in podobne »beštije«. Potem sem se spomnil, da sem v Amsterdamu videl sistem za upravljanje s plovilom, ki povezuje prednji in zadnji bočni vijak ter glavni motor. Ponudnik je za tak sistem želel 22.000,00 EUR, brez nameščanja, kar se mi je zdelo zelo zelo drago. A zdaj sem v praksi videl, kaj tak sistem res zmore. Verjetno lahko rečemo, da je bil lastnik navajen svoje barke, veliko časa pa za treniranje ni imel, saj je bila barka videti zelo nova. Kljub vsemu je bil ta celotni manever izveden s tako popolnostjo, da očitkov preprosto ni, vemo pa, da samo znanje za tako lahkotno upravljanje velike in težke jadrnice brez pomoči ostale posadke ni dovolj.

YANMAR serija JH & SPP
Znani japonski proizvajalec ladijskih motorjev se je zadeve lotil po svoje in je na tržišču ponudil kombinacijo sodobnega dizla in SD-noge, ki pa se lahko zavrti za 360°! …

Več si lahko preberete v 217. št. revije Val navtika.