Spomladanski suši Zlato polje

Prvi pomladni dnevi so letos še vedno zelo mrzli. Zima očitno nima več meje, do kdaj lahko posega z mrazom v človeške kosti, ampak nas vsak dan preseneča s svojo močjo, pa ni dvakrat za reči, da avgusta ne bo snega na Lošinju. Do sedaj ni več »štos«, vse se lahko zgodi. Letos smo s tunolovom začeli prve dni marca, tako nam omogoča mednarodna zakonodaja glede zaščite modroplavutega tuna, samo brez velikega uspeha, saj je imelo morje še zimskih 11–12 stopinj. Vsak teden znova in v pričakovanju, da se bo morje segrelo, nas narava preseneča, da smo že konec aprila in ima morje še vedno 13 stopinj Celzija. Vse se spreminja, procesi razmnoževanja se zamikajo, ribolovne vrste, ki smo jih lovili marca, se bodo zdaj očitno maja in kar je najpomembneje, ko že mislim, da nekaj vem o morju, mi ta z odgovorom da vedeti, da ga nikoli ne bom spoznal do konca. Prav zaradi tega je še toliko bolj zanimivo. Stvari, ki jim pridem do dna oziroma jih spoznam popolnoma, mi niso več zanimive. Vsak človek mora del sebe in svojega karakterja hraniti le zase, le tako lahko vedno preseneti s kakšno noviteto, s katero popestri dogajanje. Tega se nisem naučil, to mi je dala mati narava. Zato sem na nek način uspešno preživljal kulinarično pot svojega življenja, sedaj očitno še ribolovno. Še vedno pa se močno prepletata…

Več si lahko preberete v aprilski izdaji revije Val navtika št. 256.