Solate

Menim, da na svetu ni resne narodne kuhinje, ki ne bi v jedilnike vključevala kakšne različice solate. Nič čudnega, saj so skorajda vse solate zdrave, okusne, lahko pripravljive in poceni jedi.

Solate lahko zaužijemo kot glavne jedi ali pa kot prilogo drugim jedem. Pravzaprav imamo pri pripravi solat nešteto možnosti. Sestavimo jih lahko iz veliko zelenjave in vrtnin, pa iz riža in testenin. Dodajamo jim lahko marsikatero meso in skorajda vse morske sadeže, kot so školjke, raki, polži in mehkužci. V njih velikokrat prijajo mlečni izdelki: siri, skute, jogurti in smetana. Pravzaprav dandanes sestavinam za solate ni videti konca, a vedno ni bilo tako. Pa si na kratko poglejmo, kako so solate nastajale skozi stoletja.

Ime solata izvira iz latinske besede sal (sal – sol, herba salta – slano rastlinje), verjetno zato, ker so stari Rimljani zelenjavo zelo radi izdatno solili.

Solate so bile nekoč le preprosta priloga jedem in so le sčasoma, zahvaljujoč domiselnim kuharjem, postale tudi bogate samostojne, izredno okusne in zdrave jedi.

Šele v srednjem veku so vrli kuharji začeli solatam dodajati začimbe in dišavnice, kaj kmalu zatem pa izumljati še različne solatne prelive. Na dvorih evropskih monarhij so se solate po mizah najbolj razmahnile v času renesanse. Kuharji so že takrat šli tako daleč, da so solate pripravljali iz več kot 30 sestavin, med njim pa so bili tudi listi vrtnic in cvetovi vijolic in spominčic. V 17. stoletju so v solate začeli izdatno dodajati še različno meso, takšne »krepke« solate pa imenovati salmagundi.

Znameniti francoska in ruska solata sta nastali v 19. stoletju, obe pa sta nastali v Franciji. Novodobnim solatam so smernice v 20. stoletju nakazali, verjeli ali ne, nihče drug kot Američani. Takratne solate, nastale pred sto in več leti, so še danes priljubljene pri jedcih, še vedno pa jih postrežejo v marsikateri priznani restavraciji ali slavnih hotelih.

Med zelo znane solate prištevamo:

Solata Cobb – avokado, zelena, paradižnik, drobnjak, kreša, trdo kuhana jajca, piščančje meso, slanina in sir roquefort. Ime je dobila po svojem “izumitelju” in lastniku restavracije Bobu Cobbu.

Solata Coleslaw – grobo nasekljano sveže zelje in majoneza. Ta solata je priljubljena predvsem med Angleži.

Solata Crab Louis ali kraljica solat je bila blizu kralju Ludviku XIV., znanem po velikem apetitu.

Krompirjeva solata je nastala že v 16. stoletju, kmalu zatem, ko so pomorci prinesli te lepe gomolje v Evropo. Današnja krompirjeva solata je nastala v 19. stoletju, domislili pa so se je v francoskih kuhinjah. Nekoč in še danes jo prelivajo z lahkim vinaigrette prelivom, dodajajo gorčico in sladki taragon.

Nemška različica krompirjeve solate je topla, s koščki paprike in paradižnika. Servira se z vročo polivko iz pražene čebule, kisa in slanine. Grki jedo krompirjevo solato z olivnim oljem, limono in česnom. Italijani tej solati radi dodajo salamo in peteršilj, Američani pa majonezo. Pri nas je najbolj priljubljena krompirjeva solata z bučnim oljem in domačim kisom in čebulo. Radi jo imajo predvsem Štajerci in otroci.

Solata Panzanella – olive, inčuni, kapre, česen, kruh, paradižnik, kumarice, čebula, paprika … To solato so začele množično servirati italijanske gospodinje, da bi porabile star kruh in višek vrtnin iz svojih vrtov. Recept izvira iz leta 1500, a brez paradižnika, saj ga takrat v Evropi še niso poznali.

Solata Olivier – krompir, piščančje meso, grah, kisle kumarice, korenček, majoneza. Nastala je konec 19. stoletja in je ena od različic ruske solate. Dodelal jo je francoski kuhar Olivier, ko je bil lastnik restavracije Hermitage v Moskvi.

Solata Nicoise – paradižnik, tuna, česen, inčuni, črne olive, kapre, limonin sok, jajca in še kaj. Je ena bolj znanih sredozemskih solat, pri nas pa jo pripravljamo ali naročamo pod imenom solata Nica ali niška solata.

Solata Waldorf – jabolko, limonin sok, zelena, orehi, majoneza, pa še nekaj manjših poljubnih dodatkov. Avtorstvo te solate pripisujejo priljubljenemu kuharju Oscarju Tschirkyju, ki je kuhal v hotelu Waldorf Astoria v New Yorku.

Solata Caesar – zelena solata, česen, parmezan, kuhana jajca, olivno olje, omaka worchester, gorčica, kapre, koščki kruha in še nekaj poljubnih dodatkov. Recept si je izmislil lastnik restavracije Caesar Cardini v Mehiki leta 1924. Solato je promoviral v času krize, da bi čim boljše porabil ostanke in hkrati poceni nahranil lačne goste. Solato so najprej pripravljali na mizah pred gosti. Nekaj let pozneje je Caesarov brat Alex, sicer pilot, na zgražanje avtorja solati dodal inčune in jo poimenoval pilotska solata.

Zelene solate sestavljajo endivija, kristalka, rimska solata, braziljanka, motovilec, radič, rukola in še bi lahko naštevali.