SMIA in METS
V Amsterdamu vsako leto priredijo največji sejem navtične opreme, imenovan METS. Popestritev dogajanja je nagrada dame, najbolj cenjeno in zaželeno priznanje za vse tiste izdelovalce navtične opreme, ki s svojimi proizvodi pripomorejo k napredku in razvoju plovil. Žirija vsako leto na zajtrku pred otvoritvijo sejma razglasi rezultate. Tokrat so roke visoko v nebo dvignili pri nemškem podjetju Torqeedo GmbH za absolutno zmago s svojim električnim pogonom Cruise FP za jadrnice.
Poleg nagrade dame za absolutnega zmagovalca so podelili še priznanja po kategorijah. Posebne nominacije za proizvode si je prislužilo že 28 izdelkov. Med nominacijami smo tako našli še slovenski proizvod My Marina podjetja IRM, ki ponuja programske rešitve po meri za poenostavljeno delovanje marin. Bill Dixon, predsednik osemčlanske žirije za nagrado dame, v kateri je tudi Japec Jakopin, je podelil nagrado vodilnim pri Torqeedu, začetnikom v električnih pogonih, in projektu Cruise FP z uporabo saildrive. Električni pogon zaradi uporabljene napredne tehnologije postaja enakovredna možnost motorjem z notranjim izgorevanjem po zmogljivostih pa tudi cenovnem vidiku.
SMIA se je “rodila” na Metsu
Skoraj ni naključje, da se je SMIA (angl. Slovenian Marine Industry Association) rodila na največjem sejmu opreme v Amsterdamu. Mets je bil stičišče prvopodpisanih družb o dogovoru glede združevanja v navtični industriji. Usklajevalec in pobudnik prvega navtičnega združenja je Tone Britovšek, zato smo z njim takoj ob vrnitvi v domovino opravili kratek pogovor.
Kaj je SMIA? Če se prav spomnim, tudi v Jugoslaviji nismo imeli podobne zadeve. Imamo sicer Združenje pomorsko prometnih agencij Slovenije pa Združenje poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu RS, ničesar pa ni na navtičnem področju.
TB: Na navtičnem področju so nekdaj marine nekako sodelovale med sabo. Drugače pa tudi po mojem vedenju ni bilo nekih posebnih združenj, ki bi povezovala navtično srenjo. Zdaj je SMIA stična točka slovenske navtične industrije, na kar nakazuje tudi njeno ime – Slovenian Marine Industry Association. Njen edini cilj je povezovati vse akterje, ki delujejo na tem področju in ki seveda delajo na izvozu.
Če prav razumem, morajo biti člani vpeti v navtiko; drugi pogoj pa je, da niso zastopniki, temveč proizvajalci …
TB: Tako je. Podjetja v navtičnem združenju naj bi ustvarjala neko dodano vrednost v Sloveniji. Konec koncev je tudi luka tista, ki dodaja neko dodano vrednost v smislu izvoza.
Kaj pa primer, ko ima neko slovensko podjetje delavce v Indiji, se to smatra za slovenski proizvod?
TB: Podjetje mora biti registrirano v Sloveniji in tu plačevati davke. To je eno od osnovnih pravil. Zaposlene ima lahko po celem svetu, a dodana vrednost proizvoda je v Sloveniji. Konkretno tudi mi, ki proizvajamo produkt Marine Master, uporabljamo bazo Oracle, uporabljamo razvojno okolje, ki smo ga kupili v Ameriki, a rezultat je slovenski produkt z imenom Marine Master. …
Več si lahko preberete v 215. št. revije Val navtika.
