Skrivnosti kitov

Moje osebno prepričanje je, da človek ne bi smel siliti v svet divjih živali. Opazujmo jih, po možnosti od daleč, raziskujmo njihovo obnašanje, pustimo se očarati, a ne približujmo se preveč. In za božjo voljo – ne dotikajmo se jih! Pri vseh bližnjih srečanjih s kopenskimi in morskimi živalmi sem se držala tega pravila v prepričanju, da je poseganje v njihov svet še ena izmed tolikih vrst nasilja človeka nad naravo. …

…Baja Kalifornija ima na tihomorski strani tri velike zalive: Bahia Magdalena, Laguna San Ignacio in Guerrero Negro. Te oaze sredi puščave so odlične postojanke za številne jadralce, ki se iz San Diega, Los Angelesa ali San Francisca spuščajo proti mehiškim tropom. Sidranje v teh zalivih je sicer možno samo od aprila do novembra. Pozimi so rezervirani za posebne goste, ki prihajajo od zelo daleč. To so sivi kiti…

…Pravzaprav je to potovanje najdaljša migracija v živalskem svetu nasploh. Te živali poletje preživijo v Beringovem morju med Aljasko in Rusijo, kjer je voda zelo bogata s planktonom zaradi dveh mesecev neprekinjene sončne svetlobe. Poletje je torej za sive kite čas pojedine, jeseni pa se odpravijo na dolgo pot proti jugu, mimo kanadske in ameriške obale, vse do mehiške Baje Kalifornije. Skupno preplavajo preko 5.000 morskih milj (in 5.000 nazaj!)….

…Človek bi se lahko od kitov marsikaj naučil. Na primer odpuščanja. V lagunah Baje Kalifornije smo jih namreč še pred sto leti množično pobijali. Kljub temu se še nikoli ni zgodilo, da bi kit v teh vodah napadel človeka ali prevrnil čoln. Povsem možno je, da je ista samica, ki danes dviguje svojega mladiča visoko v zrak, da ga tudi mala deklica lahko poboža, pred časom videla naš najgrši obraz. Dvomim, da je pozabila. Verjamem, da nam je odpustila.

Več si lahko preberete v 185. številki revije Val navtika.