Školjke

Školjke so dragocena morska hrana v oklepu, zaradi katere so se nekoč Rimljani vojskovali z Bretonci. Grki so lupine školjk uporabili za glasovalne lističe, v prah zdrobljene pa uporabili kot afrodiziak.

Školjke niso samo okusno živilo, ki se ga da hitro in preprosto pripraviti na veliko načinov. So tudi čudovit okras morja, ki so ga imeli mnogi pesniki za prispodobo najbolj mističnega dela ženskega telesa. Odprte školjke se ponujajo na mizi na da Vincijevi sliki Zadnja večerja, radi pa so jih slikali tudi Botticelli, Tizian in Dali. Zelo jih cenil tudi pisatelj in strasten jedec Balzac, ki je bojda hrano delil na dve skupini, na navadno in božjo. Med božjo hrano so sodile samo školjke, in sicer ostrige.

Školjke sodijo med mehkužce, torej med živalce, ki nimajo notranjega okostja. Mehkužci so razdeljeni na več skupin, od katerih pa so splošno najbolj znani glavonožci, polži in školjke. Od polžev in tudi drugih mehkužcev se školjke še najbolj razlikujejo po tem, da imajo dve lupini, ki pa sta povezani z eno ali dvema mišicama. Večina školjk ima enaki, izbočeni lupini. Velikost školjk je zelo različna, saj so majhne velike od 3 mm, velike pa lahko tehtajo vse do 200 kg, kolikor tehta orjaška zeva. Lupine školjk so lahko gladke ali pa zelo hrapave, velikokrat pa so prav čudežno oblikovane. So neverjetno pestrih barv in mojstrsko oblikovanega reliefa.

Vse školjke so izključno vodne živalce. Večina jih v vodi miruje na enem mestu, nekatere pa s klinastim stopalom skakljajo po morskem dnu. Ta živahne školjke pa celo plavajo.

V Jadranu živi znanih okoli 240 vrst školjk, ki vse so užitne, velika večina pa tudi odličnega okusa.

Klapavica ali dagnja

Je najbolj razširjena školjka na Jadranu. Meso je okusno in hranljivo. Kot samostojne jedi jih lahko uživamo surove ali kuhane, pa tudi z žara. So odlična sestavina raznih buzar, omak, solat, juh in tudi pic.

Samo na Jadranu ima ta školjka preko 30 imen. Priljubljeno jih imenujemo mušula, pedoč, pidoč, pijoč, ušenaka, uš, klapunica, pizdica … Oh ja, na kaj le-ta školjka vse ne spominja. Pa si poglejmo njen videz. Je trikotne oblike, črna, z ene strani koničasta, z druge rahlo ovalna. Lupini sta skoraj povsem enako oblikovani, tanki in ostrih robov, v naravnem okolju se s tankimi nitkami ob špranji prime na podlago.

Klapavice zrastejo največ do 15 cm in 20 dag teže. Povprečno so dolge do 6 cm in težke okoli 5 dag. Do prodajne velikosti, od 6 do 7 cm, zrastejo enem do dveh letih.

Pokrovača ali Jakobova kapica

Med gurmani je zelo cenjena, še zlasti velika mišica. Najboljše jo je gratinirati z maslom ali sirom. Servira se lahko z jagodami, surova ali pečena.

Ima preko 40 imen: Jakobova kapucinka, kapešanta, kapisanta, kaparošol, hladilica, mahalica, ventula, pekica, čangrita, papušinka, klapunica …

Ima obliko pahljače, zaobljeno in ploščato, je asimetrična, razbrazdana na 14 do 16 polj, zraste celo do 15 cm in 12 dag teže.

Pokrovače se z odpiranjem in zapiranjem lupine v vodi odrivajo in tako znajo celo poskočiti nad morsko gladino.

Ostriga

Je zelo hranljiva in zdrava jed. Za morske ljudi pa prava poslastica. Najokusnejša je v zimskih mesecih. Poznavalci jo posrkajo surovo, s tekočino vred. Kdor pa tega ne zmore, jih lahko na več načinov rahlo skuha. Videl pa sem tudi recept, kjer jih »znalec« peče v pečici, kar je zagotovo kulinarični greh.

Pri nas ji ljudsko pravimo tudi auštrega, oštriga in oštrega, na Hrvaškem pa kamenica, loštriga, štroliga in ostrega.

Je okrogle, malce jajčaste oblike, nesimetrična in nepravilnih robov. Zunanjost je zelo hrapava in dokaj obrasla. Lupine so debele in zelo ostrih robov. Spodnja lupina je čašasta, zgornja pa ploščata. Ostriga je po zunanjosti ena od najgrših školjk, za njeno notranjost pa lahko rečemo, da je zelo zanimiva. Njena nežna notranjost ima namreč nedvomno asociacijo. Slavna je tudi kot najbolj priznan afrodiziak vseh časov. Priporočal jih je že nemirni Casanova, ki jih je rad zaužil pred in med nočnimi pohodi. V posebnih priložnosti jih je »maznil« 50. Kaj le in s kom vse je počel v preostanku noči?

V Jadranu zraste do 13 cm in 10 dag teže. Povprečna ostriga je težka okoli 4 dag.

Noetova barčica ali kunjka

Meso je zelo okusno. Pripravimo jo lahko na žaru ali pa kuhano. Sladokusci pa jo seveda jedo surovo. Med domačini so še zlasti cenjene kunjke, ki so obrasle z rdečkastimi algami. Trdijo namreč, da so okusnejše, pa tudi Italijani jih v restavracijah najrajši naročajo.

»Daleko su najbolje na žaru, zapravo na vatri.«

Noetova barka ponekod sliši tudi na ime kunjka, kunkula, pa spet in tudi mušula, mušul, mušlja in papak. Ima nesimetrično lupino, ki z malo domišljije resnično nekoliko spominja na starinske barke. Očiščena, seveda. Na zunanji strani lupine je hrapava in brazdasta. V vodi je močno obrasla, zato jo je težko ločiti od okolice. Zraste do 10 cm in 9 dag teže. Povprečno pa se najdejo težke okoli 2 dag.

Ladinka ali dondola

Tudi te školjke uživamo surove, če pa ne gre drugače, jih pač kuhamo, vendar le toliko, da se odprejo. Zaradi svojstvenega okusa je med poznavalci zelo cenjena. Lahko rečemo, da so dondole kot odlične školjke prevzele slavo prstakom ali prstacem. Ti so namreč zaščiteni, zato jih je prepovedano nabirati.

Na jadranski obali pa ji pravijo vongola, krastavica, čaškula, čančula, vagan … Dondola je srčaste oblike in ima zelo čvrsto in debelo lupino. Na znanji strani ima krožne koncentrične brazde, notranjost pa je gladka in biserno bela. Velike so do 7 cm, težke pa tudi do 10 dag, vendar takšne še nisem videl. Običajno najdemo dondole težke do 5 dag.

So školjke zdravo živilo?

Školjke so hranljivo živilo in dragocen vir nenasičenih omega-3 maščobnih kislin. Izdatno vsebujejo vitamin B1, veliko beljakovin in minerale, kot so jod, cink in fosfor.

Blagodejno vplivajo na živčni sistem, srce in krvne žile.

Zdravo živilo so le, če rastejo v čistem morju, saj dnevno prefiltrirajo med 50 in 75 litrov morske vode. Če je morje onesnaženo, se lahko školjke zelo hitro nalezejo škodljivih sestavin. Zatorej, zdrave školjke so le povsem sveže in tiste, ki rastejo v neoporečnem morju.