Skiperji brez omejitve dela v EU

Skiperji brez omejitve dela v EU

Val208
AVTOR Tomaž Gregorič

Čeprav vsi dobro vemo, kdo je skiper, slovenski knjižni jezik te besede ne pozna. V Sloveniji namesto tega uporabljamo dve drugi besedi oz. besedni zvezi, in sicer voditelj čolna in mornar motorist, pogosto pa zasledimo tudi slovenski prevod z besedo kapitan.

Voditelj čolna je oseba, ki lahko upravlja samo plovilo do dolžine 24 m, za večja plovila do 100 BT pa je potrebno pridobiti pooblastilo za »mornarja motorista«, ki pa ni preveč posrečen prevod v slovenščino. Mornarji so v našem maternem jeziku tudi osebe brez kompetenc za upravljanje plovil, motoriste pa povezujemo predvsem s cestnim prometom. Namesto teh dveh izrazov bomo v besedilu raje uporabljali pogovorno uveljavljen izraz skiper, pri čemer bomo mislili na osebe, ki upravljajo plovila do 100 BT in imajo ustrezno pooblastilo za upravljanje plovila, pridobljeno s strani Uprave RS za pomorstvo.

Prost pretok delavcev v EU
Z izjemo Republike Hrvaške ima Republika Slovenija z vsemi drugimi državami članicami EU (tudi z državami Evropskega gospodarskega prostora, tj. Norveško, Lihtenštajnom, Islandijo in s Švicarsko konfederacijo) uveljavljeno pravico do prostega pretoka delavcev, kar pomeni, da so državljani drugih držav članic in njihovi ožji družinski člani na slovenskem trgu dela izenačeni s slovenskimi državljani (in seveda obratno) ter se lahko zaposlijo in samozaposlijo brez delovnih dovoljenj. Poleg zaposlitve in samozaposlitve se načelo prostega pretoka nanaša tudi na izvajanje storitev. Tako lahko podjetje s sedežem v eni izmed držav članic EU (vključno z Republiko Hrvaško) na podlagi pogodbe z naročnikom iz druge države članice v tisti državi čezmejno izvaja storitve z delavci, zaposlenimi pri njem, brez delovnih dovoljenj, in sicer ne glede na državljanstvo delavcev.

Prost pretok skiperjev v EU
Skiperji lahko upravljajo plovilo v kateri koli državi (z nekaj redkimi izjemami) in s tem ne kršijo zakonodaje, vendar samo takrat, ko plujejo izključno za osebne potrebe, ker so si pač zaželeli plovbe z družino ali s prijatelji. Skiper, ki bi želel upravljati plovila poklicno in bi mu to predstavljalo vir dohodka, pa se sreča s številnimi težavami, ne glede na to, v kateri državi bi opravljal svoje delo. …

Več si lahko preberete v 208. št. revije Val navtika.