Skice iz Tunizije

Skice iz Tunizije

Val 146

Vse je v rokah Alaha!

AVTOR Ksenija Tratnik
FOTO Cyril Vimont

Za Tunizijo marsikdo zamahne z roko, češ preveč masovnega turizma. Vendar ta turistična razvitost običajno izgine že za vogalom turističnega obalnega kompleksa in če zavijete v notranjost dežele, imate kaj videti. Navsezadnje je dežela velika za osem Slovenij in lahko se znajdete v zakotni vasi med tradicionalnimi vrednotami Arabcev in lokalno kulturo berberskih plemen, med ženskami, popolnoma zakritimi v čadorjih ali oblečenih v tradicionalne pisane noše sosednje Alžirije.

Že kmalu po prihodu sem se malce kesala, da me je tako naivno zvabila v Tunizijo fotografija puščavske pokrajine z zeleno oazo. Kajti bil je julij in poletje je najbolj vroče obdobje severne Afrike, živo srebro je krepko lezlo proti 40 stopinj Celzija že v Tunisu, »kaj bo šele v Sahari«, sem apatično razmišljala in bila strašansko hvaležna za trenutno iluzijo hladu, ki jo je prinesel vsak pihljaj ventilatorja na stropu.

Tako kot njena pokrajina, tudi tunizijsko podnebje ponuja sezono za vsakogaršnji okus. Najlepše je od oktobra do maja, ko je povprečna temperatura od 12 do 28 stopinj Celzija. Takrat je primerno za jadranje, srfanje, potapljanje, golf, raziskovanje arheoloških krajev, puščave in oaze. Pomlad prinaša spektakularno razstavo divjih rož po vsej deželi, jesen ponuja toplo morje in zlato sonce, poletje pa nevzdržno vročino.

Vožnja z letalom traja le pičlo poldrugo uro in imela sem občutek, kot da sem preprosto prestavljena nekam drugam, ne da bi tja zares šla. In znenada sem se znašla v popolnoma drugem svetu. Namesto, da bi zašla v turistično naselje za teden dni ležernega poležavanja ob bazenu, sva si privoščila štirinajstdnevno krožno potovanje po neobleganih krajih z avtentično prijaznostjo.

Prijeten kraj za prilagajanje na arabski svet je prestolnica Tunis, ki se je razkrila kot moderno arabsko mesto. Sprehod po novejšem delu prestolnice ne daje vtisa, da si v muslimanski deželi, še manj, da si v Afriki. Kot čudovita mešanica gotskega, bizantinskega in severnoafriškega sloga poudarja konglomerat ljudstev in kultur, zaradi katerih je Tunis tako poseben. Središče je strnjeno, obiskovalec se zlahka znajde, saj je široki glavni bulvar, vpliv francoskih kolonialistov, imenovan po prvem predsedniku Habibu Burgibi, tudi središče vsega dogajanja. Medina, stari del mesta, pa je zgodovinska in kulturna duša Tunisa ter pravi kraj, da začutiš ritem življenja.

V kozmopolitskem Tunisu je prizor v hidžab oblečene mame ob odkriti hčerki v sodobnih trend oblačilih dokaj pogost. Tradicionalno in sodobno z roko v roki. To izdaja dejstvo, da čeprav je Tunizija muslimanska dežela, pa le ne sodi med značilne države Korana. Predvsem gre zahvala nekdanjemu socialističnemu predsedniku Habibu Burgibi, da so pogoji žensk v Tuniziji boljši kot kjer koli v islamskem svetu. Vsaj za naše oči! Tunizijska družba, ki je velika mešanica Berberov in trgovcev iz celotnega Sredozemlja, se je v zadnjem stoletju izredno spremenila. Tako sta se tekom časa izoblikovali dve vzporedni družbi, moderna, zahodnjaška, kozmopolitska v velikih mestih, kot sta Tunis in Sousse, kjer na videz ni razlike s katerim koli drugim evropskim mestom. V kavarnah in čajnicah sedijo celo ženske, česar zunaj mesta nikakor ne boste videli. Mladostniki so oblečeni enako kot sredi Ljubljane. Pripadnost plemenu, narodu, tradiciji je zamenjala pripadnost glasbeni zvrsti, pogledu na svet, futurističnim idejam, ki se porajajo po vsem svetu. Svet postaja eno.