Škaram na trnek
Ribolov
Riba, ki se nam je še včeraj zdela čudaška in eksotična, je danes že del vsakdanjega ribolova v Jadranu. Bližnji sorodnik večje in širnemu svetu poznane barakude je tale naš jadranski ali sredozemski škaram.
Pred leti je tu in tam prišla na ušesa informacija o ulovu te, sladkovodni ščuki podobne ribe, danes pa je njen ulov skorajda na dnevnem redu. Predvsem ribičev južneje od Istre, torej tam, kjer se pravo morje začne – kot se rad pošali kolega Marko, avtor besedila sosednje strani. Jadranska barakuda, škeran, škerm, morska štuka, štukan, štukovac, štukovača, jaglunić … so imena, ki jih poleg škarama poznamo vzdolž obale Lijepe naše. Škarami so jatne ribe, večje ali manjše se grupirajo v morskim tokovom izpostavljenih delih obale in plitvinah, čim dlje od poseljenih obal. So izrazite roparice, vselej v lovu za živim plenom – malimi ribami in glavonožci.
Kljub vse večji pogostnosti pojavljanja povprek Jadrana, je škaram bolj naključen ulov, med lovom drugih vrst, na primer brancina, lice ali gofa. Kako te vrste lovimo, že vemo, torej prednjači lahka panola z živo ali mrtvo naravno vabo, ali plastični nadomestki – rapale ali silikonski posnetki malih rib in mehkužcev. Ker škaram praviloma lovi plen v plitvejšem morju in na razgibanem terenu, ga boste s panolo iz jadrnice težje lovili, zato pa toliko uspešnejše s pomožnim čolnom, sploh ob mraku ali zori. Ko prvega ulovite, še dalje vlecite panolo okoli mesta ulova, saj v bližini verjetno plavajo še drugi »kompanjoni« iz jate.