Širokokljune mečarice
Ribolov pod jadri
Lov na mečarice je eden največjih izzivov med ribiči, ki ne lovijo v komercialne namene. Nič čudnega, saj so mečarice prebrisane, hitre in močne ribe, ki jih je s palico zelo težko ujeti.
Mečarice se delijo na devet vrst, širokokljuna mečarica pa je edina predstavnica rodu Xyphias, saj vseh preostalih osem vrst sodi v rod Istiophoridae. Širokokljune mečarice so omenjene že v rimskih in grških zapisih, kot »širokokljune« pa jih je leta 350 pred našim štetjem poimenoval Aristotel. Širokokljuna mečarica je edina med mečaricami, ki jo zaradi kakovosti mesa izdatno lovijo tudi v komercialne namene.
Mečarica zraste do 450 cm in 680 kg teže. Ima podolgovato in sloko telo, ki se konča z močnim repom. Po hrbtu je temno modre in rjave barve, po trebuhu pa je srebrna in svetlo siva. Ima hrbtno plavut, ki je enako visoka kot zgornji del repa, prav po tem pa jo spoznamo, ko plava tik pod gladino. Ima majhno šilasto glavo z velikimi očmi, s katerimi zelo dobro vidi tudi v temi.
Mečarico krasi dolg in ploščat kljun (meč), ki je pravzaprav podaljšana gornja čeljust. Mogočen meč je dolg okoli tretjine celotne dolžine ribe, uporablja pa ga za napad in obrambo. Je prava bojevnica, saj je zelo gibčna, napadalna in hitra riba, ki dosega hitrost preko 100 km/h.
Življenjski prostor
Živijo v parih ali manjših jatah v skorajda vseh morjih. V Atlantiku je prisotna ob obalah Južne Amerike in Afrike, ob obalah ZDA pa nekoliko manj, saj so jih komercialni ribiči precej izlovili. V Sredozemskem morju jih je največ ob Siciliji in Malti. Ker po navadi bivajo v večjih globinah, jih je v naši bližini največ v južnem in srednjem Jadranu.
Dneve po navadi preživljajo v globinah, ponoči pa se v lovu za hrano dvignejo tudi na površje. Mrestijo se v toplejših vodah, najpogosteje v Sargaškem morju.
Prehranjevanje
Mečarice so značilne predstavnice nočnih roparic, hranijo pa se izključno z manjšimi ribami (sardele, skuše) in raki. Zelo rada imajo glavonožce.
Način lova
Športni oziroma rekreativni ribiči jih ujamejo le izjemoma, kar je verjetno posledica neuspešnih običajnih metod ribolova, saj tovrstni ribolov na Jadranu nima tradicije. Prav zato smo za načine lova povprašali izkušenega športnega ribiča Roberta Lipovca, ki je mečarice že nekajkrat ujel s palico.
V mirovanju
V svetu je najpogostejša metoda ribolova širokokljune mečarice z naravno vabo ponoči. Ponoči se mečarice dvignejo skupaj z jatami lignjev, ki so njihova glavna hrana, na nižje globine, zato si razporedimo vabe na globinah od 10 do 90 m. Zaradi nočnih pogojev običajno lahko lovimo na največ 3 palice. Vabe razporedimo na različne globine s pomočjo svinčenih uteži in balonov. Kot vabo uporabimo velikega lignja ali muzgavca. Na vrtljivko, ki je približno od 2 do 3 m oddaljena od vabe, pripnemo veliko kemično lučko. Predvrvica naj bo monofilamentna, fluorooglijkova ali jeklena. Ponoči ujete mečarice pogosto skačejo iz vode.