Sirius 310 ds

Bolj pozornim bralcem naše revije vsekakor niso ušle mimo predstavitve jadrnic znamke Sirius. Te barke so me tako pritegnile, da je na moji steni še vedno fotografija prve 38-ice, ki sem jo uspel preizkusiti. Marsikdo me vpraša, ali je to moja barka. Ko bi le lahko bila …

Izrabil sem priložnost, ki se ne ponudi vsak dan. Četrti odlitek 310 DS, ki je bil premierno predstavljen na letošnjem sejmu v Düsseldorfu, je bil na srečo prodan nemškemu lastniku, ki je barčico takoj po sejmu prevzel v marini Izola.

Da se malo podrobnejše posvetimo temu izdelku, pa je treba omeniti, da je v tej barki tudi pomemben slovenski prispevek. S ponosom lahko zapišem, da je del ustvarjanja novih jadrnic Sirius tudi v naši deželi, in sicer gre za to, da je podjetje JIB Design iz Gorij pri Bledu za obe izdelalo tridimenzionalno načrtovanje in vsa orodja (od pozitivov do kalupov) za serijsko izdelavo jadrnice.

Privzdignjena kabina nudi zavetje tako v mrazu kakor tudi tropski vročini, in sicer tako, da se po nastavitvi jader preprosto namestimo v kabino in od tam s krmilom ali pa z daljinskim avtopilotom popravljamo smer plovbe, po potrebi pa vključimo gretje ali hlajenje. In ob tem bomo imeli popoln pregled nad dogajanjem v vse smeri, tudi če bomo med jadranjem pripravljali kosilo.

Torej barčica je bila za nekaj ur moja (ali naša, ker smo barko preizkušali skupaj s kolegi TV oddaje Modro) in blagi severnik v začetku februarja je bil pravšnji, da smo začutili njene prednosti. Mogoče bi si želeli lahko tudi kakšen vozel vetra več, vendar je bilo to že dovolj, da smo si ustvarili osnovne vtise.

Za 310 DS so predvideli kar 16 različnih izvedb notranjosti in si vsakdo lahko naroči razpored po meri, pa naj bodo to ležišča, sanitarije, delavnica ali pa tudi savna po želji. Vse te možnosti so izvedljive na 9,3 m dolžine trupa in ni ga zlomka, da v naboru možnosti nečesa ne bi našli tudi za sebe.

V oči sta mi padli dve posebnosti: silhueta močno zastekljene kabine in okna na levem boku. Nadgradnja kabine oblikovana tako, da je kar se da funkcionalna, domiselna rešitev tako v oblikovalskem, kot tudi v praktičnem smislu pa so bočna okna, ki pripadajo prednji in centralni kabini. Še zlasti centralni kabini dajejo ta okna poseben čar, saj poleg svetlobe nudijo tudi lep razgled iz postelje in celo pogled pod vodo, ko jadramo pod večjim kotom.

Resda to ni bil pravi test z meritvami in še čem, toda užitki ob kratkem preizkusu so bili tako intenzivni, da sem bil še nekaj dni za tem slabe volje in svoje barke še pogledal nisem.

Pač nisem tip japijevskega jadralca, ki bi se navduševal nad zvenečimi imeni, nad priostrenimi performansami ali pa nad futurističnim oblikovanjem. Mene pritegne barka takrat, kadar mi želi povedati, da je narejena za moje potrebe, za življenje na morju in da je dovolj trdna za še tako težke razmere. Prav iz teh potreb se je tudi rodila zasnova „deck saloon“ jadrnic pri Siriusu v osemdesetih letih, ko je ustanovitelj podjetja ves nejevoljen prišel z dopusta in ponavljal: dež, dež, sam dež … In nastala je zasnova jadrnic, ki so postale sinonim za barke, ki jih lahko uporabljate od severnega tečaja pa do ekvatorja.

Zaradi tega to ni bil običajen test. Tu nisem meril hitrosti, nisem se poglabljal v estetiko, tudi na njeno ceno nisem gledal. Preprosto sem užival in to, kar je zapisano, so moja občutja in moje doživljanje jadrnice.