Singapur
Za Singapur so značilni presežniki. Izredno majhna država z zelo veliko gostoto naseljenega prebivalstva. Izredno čista in urejena država. Država z enim največjih bruto družbenih proizvodov na prebivalca na svetu. Država, ki se ji poslovneži v Aziji ne morejo izogniti. Trgovska meka, predvsem izdelkov zabavne elektronike. Multinacionalna in multikulturalna državica, kjer bi lahko obstajalo nešteto razlogov za medetnične in medverske konflikte, a pri poročilih nikoli ne zasledimo teh novic. Kako jim torej uspeva? Kaj je torej vzrok za uspeh tega azijskega tigra, kot Singapur imenujejo nekateri ekonomski strokovnjaki?
Od samih začetkov …
Prvi zapisi o Singapurju segajo že v 3. stoletje, ko so Kitajci ta otok na koncu Malajskega polotoka imenovali Pu Luo Chung, kar pomeni »otok na koncu«. Znana je tudi mitološka zgodba iz 13. stoletja, ko naj bi princ Sri Tri Buana pristal na tem otoku in opazil leva, kar naj bi pomenilo dobro znamenje, zaradi česar se je odločil, da na tem otoku zgradi naselbino, ki jo je imenoval Singapura, kar v jeziku sanskrt pomeni »Levje mesto«. Ta zgodba ima eno pomanjkljivost. Levi namreč naj ne bi na tem področju nikoli prebivali in tako je omenjeni princ v resnici videl tigre, ki so bili na tem otoku avtohtone živali in so živeli v nenaseljenih delih otoka vse do 20. stoletja. Kakor koli že, ni prvič v zgodovini, da je napačna interpretacija pripeljala do današnje stvarnosti. Ne nazadnje je tudi Krištof Kolumb v iskanju Indije odkril Južno Ameriko in tamkajšnje prebivalce imenoval Indijance. Na začetku 14. stoletju je mongolski cesar poslal odpravo na ta otok in kitajski popotnik Wang Dayuan je na otoku naletel na naselbino, kjer so živeli Malajci in Kitajci. V tem obdobju sta se zaradi strateško pomembne lege otoka večkrat spopadli vojski Siamske kraljevine (današnja Tajska) in cesarstva Majapahit z današnje Jave. Pozneje je otok postal pomembno trgovsko središče, najprej sultanata v Malaki, pozneje pa vazala država Siamskega kraljestva. Tako kot drugje v tem koncu sveta, se na začetku 16. stoletja tudi tu pojavijo Portugalci kot prvi evropski trgovci. A leta 1613 Portugalci požgejo in uničijo naselbino na otoku in tako je za nekaj stoletij ta otok postal povsem nepomemben.
Zametki sodobnega Singapurja pa segajo v leto 1819, ko je Anglež sir Thomas Stamford Raffles na otoku vzpostavil moderno pristanišče, ki je Angležem odprlo vrata za trgovanje z Azijo, prav tako pa okrepilo blagovno menjavo med Kitajsko in Indijo, ki je bila takrat že pod vplivom angleške krone. Spoznal je namreč, da jih Nizozemci, ki so tedaj nadzirali ta del sveta, zelo ovirajo, zato se je odločil, da poišče primeren kraj za novo pristanišče. Geografska lega, globok zaliv, primeren za pristanišče, zaloge pitne vode in veliko lesa za izdelavo oziroma popravilo ladij so bile tiste naravne danosti, ki so Thomasa Stamforda Rafflesa prepričale, da je to pravi kraj za novo pristanišče. Brez spretne diplomacije in različnih pritiskov seveda ni šlo, a na koncu je Thomas Stamford Raffles uspel in 6. februarja 1819 z lokalnim sultanatom podpisal pogodbo, ki je Angležem omogočila izgradnjo pristanišča. Tako je bil rojen moderni Singapur. Značilnost tega pristanišča pa je bila, da ni bilo trgovcem treba plačevati nobenih dajatev, kar je povzročilo izredno hiter razmah trgovanja, kar je seveda tudi bil prvotni namen. Na ta način so privabili številne arabske, indijske in kitajske trgovce, ki so se v vedno večjem številu izogibali pristanišču Penang pod nizozemskim vplivom. V naslednjih desetletjih se je Singapur soočal s problemi, ki jih je povzročilo izredno intenzivno priseljevanje. Maloštevilna administracija, nezadostna zdravstvena oskrba prebivalstva, pomanjkljiva higiena so bili vsakodnevni problemi hitro rastočega pristanišča. Sprva predvsem kitajski priseljenci, pozneje pa tudi indijski, so izpodrinili prvotno malajsko prebivalstvo. To je povzročilo nekaj medetničnih sporov. V tem času so se pojavile še mafija, opazen je bil razcvet uživanja opija in prostitucije, saj so bili priseljenci večinoma moški. Angleži so te probleme pravočasno prepoznali in vzpostavili učinkovito in dovolj veliko administracijo. Tako je Singapur leta 1867 postal kolonija neposredno pod vplivom iz Londona. Do tedaj je bil Singapur namreč pod vplivom Britanske Indije.
Med 2. svetovno vojno so Singapur okupirali Japonci, po njej pa je Singapur prešel ponovno pod vpliv angleške krone, vendar z večjo stopnjo neodvisnosti, kot pred vojno. Postopno osamosvajanje na podlagi rastoče gospodarske rasti je pripeljalo leta 1963 do federativne povezave z Malezijo. Vendar ta zveza zaradi socialnih razlik in nesporazumov med vodečima strankama v Maleziji in Singapurju ni bila dolgotrajna, zato je Singapur 9. avgusta 1965 postal samostojna in neodvisna država.
… pa do današnjih dni