Sidrni vitel

Sidrni vitel

Val 199
AVTOR ing. Matevž Guzelj
FOTO ing. Matevž Guzelj

 

Prigoda je resnična, zgodila pa se je pred leti v zalivu Nečujam na Šolti. »Zategni,« je dejal moški, sedeč v kokpitu ob krmilu pri vožnji vzvratno s starejšo »Ipsilonko«, svoji sopotnici, ki je stala na premcu jadrnice. »Kaj naj zategnem?« je vprašala ona. »Sidrooo!« »Kako, saj si rekel, naj ga vržem v morje?« Ženska je zadevo vzela dobesedno, sidro pa na koncu vrvi ni bilo pritrjeno na trup jadrnice! Nesrečnikoma smo najprej pomagali tako, da smo ju privezali na bok, potem pa sva s sinom izvedla potop in vrv dvignila nazaj na plovilo. Na najino srečo zaliv na Šolti ni bil globok. Da se vam to ne bo dogajalo, uporabite verigo, sidrni vitel in kanček čiste logike. Njun izgovor je bil, da do sedaj še nikoli nista sidrala na prostem sidrišču in da hodita največ po marinah, kjer ti mornar poda že pripravljen »muring«.

SPLOŠNO

Sidrni vitel je mehanski električni ali hidravlični stroj, ki nam pomaga dvigniti ali položiti sidro in verigo/vrv. Že zelo dolgo se uporablja v navtiki, v kategorijo »pleasure craft« pa se je preselil, ko se je povprečna dolžina plovila povečala in je s tem narasla tudi teža sidra. Nič pretresljivega ni, da jih najdemo tudi na malo večjih in bolje opremljenih gumenjakih. Seveda je to še ena od mehanskih naprav, ki nam pomaga pri upravljanju s plovilom in nam dobro olajša dviganje in pospravljanje sidra. V večini primerov bomo našli naprave, ki imajo pogon z elektromotorjem, na večjih in luksuzno opremljenih jahtah in jadrnicah pa so tudi hidravlični. Mehanski del sodobnih vitlov je sestavljen iz polža in polževega kolesa. Strojniki temu rečejo polžev pogon/prenos. Prednost tega zobniškega para, katerih osi so mimobežne je, da lahko dosega zelo veliko prestavno razmerje (i = 150 : 1), z motorjem pa relativno majhne moči ustvarijo veliko silo vleke. Pri tem je potrebno poudariti, da je polž tisti, ki ima pogon od motorja, polževo kolo pa tisto, ki daje potrebno silo navijalnemu kolesu/bobnu, običajni prenos pa je 40 : 1 . Ta je konstruiran tako, da lahko sprejme verigo ali pa verigo in vrv, odvisno od tega, kako je sidro povezano s plovilom. Načeloma naša zakonodaja zahteva 60 m vrvi/verige, malce pa je ta del povezan tudi z dejstvom, da nas učijo, da naj bi se pri sidranju v vodo/morje spustilo vedno vsaj na trikratnik globine. To pomeni, da je, če sidrate v štirih metrih globine, potrebno položiti vsaj 12 m sidrne vrvi/verige. Tako pravi teorija, vemo pa, da je v praksi največkrat povsem drugače, saj se je potrebno vedno prilagajati razmeram, ki vladajo na sidrišču (veter, prostor, globina …). Večinoma so polž, polževo kolo in verižnik, ki sprejme verigo ali vrv, izdelani iz različnih bronovih zlitin, najdemo tudi nerjaveče jeklo, ohišje pa je iz podobnih litin ali aluminija, lahko pa celo iz trdega PVC, ki danes dosega že zelo visoko kvaliteto. …

Več si lahko preberete v 199. št. revije Val navtika.